Kupovanje računalnika

• Alex Jaeger Primoz Bratanic :: 11. avg 2006

Ste se kdaj vprašali, kaj se zgodi, če se pri nas popoln računalniški neuk odloči, da potrebuje računalnik? Še posebej, če se pri tem popolnoma prepusti prodajalčevi milosti in strokovnemu nasvetu. Pa začnimo od začetka.

Kdo?

Novopečeni študent moškega spola. Sveže vpisan na FDV. Pri svojih devetnajstih letih se je odločil, da potrebuje računalnik. Zabit kot štirna. O računalnikih ve samo, da obstajajo. In da enega potrebuje.

Zakaj?

Ker je lepo tipkati seminarske naloge na računalnik. Potrebujemo računalnik natančno za ta namen. Iger ne bomo igrali (razen morda pasjanse). Včasih si bomo pogledali kakšen film. Naš študent večkrat poudari, da o računalnikih nima pojma in da mora "vse delati, ko bo zadevo vzel iz škatle in začel tipkati seminarske naloge". V enem izmed podjetij je povabljen, da poskusi nekaj natipkati na kvalitetni tipkovnici. Pri tem se skoraj izda, vendar še pravi čas preklopi na tipkanje s kazalcem desne roke ter po dolgem iskanju uspe natipkati svoje ime.

Kaj?

Računalnik za tipkanje seminarskih nalog. Iger ne bomo igrali. V odgovor na vsa ostala vprašanja žalostno pogledamo prodajalca ter ga povprašamo za nasvet. Prodajalcu ne ugovarjamo, ker nimamo pojma. Računalnik mora delovati, ko ga potegnemo iz škatle, kar večkrat poudarimo. Prav tako kupujemo čisto vse kar potrebujemo, da bo naš računalnik deloval, ko ga potegnemo iz škatle (ekran, tipkovnico, miško, "internet") ter napravo za "dajat naše umotvore na papir", tako da jih bomo lahko nesli na faks.

Kje?

V ljubljanskih računalniških trgovinah. Če smo vas spustili, se vam iskreno opravičujemo. Javite se nam na team@slo-tech.com in naslednjič si bomo pustili svetovati tudi pri vas.

Acord-92

predračun

Maloprodajna cena 335.352,00 SIT. Malo veliko? Našemu ubogemu študentu so poskušali prodati MS Office 2003 Basic edition za 57.000 SIT. Glede na to da je študent, bi mu morda lahko prodali študentsko različico, ki je pol cenejša. Za tipkanje seminarskih nalog bi mu lahko ponudili tudi Openoffice in prihranili celoten znesek. Prav tako v Acordu prodajajo samo PRO verzijo oken. Za tipkanje seminarskih nalog bi Home verjetno zadostovala (približno pol ceneje). O konfiguraciji računalnika samega, pa naj si vsak ustvari svoje mnenje. Velja le opozoriti, da se najcenejše nove računalnike, ki bi za osnovno tipkarsko uporabo zagotovo zadostovali, v nekaterih trgovinah dobi že za okoli 75.000 SIT.

AGT Računalniki

predračun

Prijazni prodajalci so nam pozabili prodati programsko opremo. Naš ubogi študent bi tako kupljeni računalnik lahko samo odnesel na servis. So pa zato v računalnik vstavili 250 GB disk, tako da prostora za seminarske naloge ne bo zmanjkalo kmalu. S komentarjem, da bodo dali ohišje, ki ne bo škripalo ko ga primeš so prodali malo dražjo stvar. Prodali so nam tudi X1600PRO. Očitno se na takem računalniku hitreje tipka. Prodali so nam tudi 19 palčni zaslon z vgrajenimi zvočniki in še dodatne zvočnike. Študentu so tudi pokazali tipkovnico in ga prisilili, da je odigral zmedeno tipkanje z desnim kazalcem na tipkovnici Logitech Ultra Flat. Predrag računalnik brez potrebne programske opreme.

BOF

predračun

V BOFu so v tretje ("računalnik mora delat, ko pridem domov, tako da lahko začnem tipkat") dojeli, da potrebujemo za naš računalnik tudi programsko opremo. Prodali so nam študentsko verzijo MS Office in okleščeno verzijo oken. Glede na specifikacijo, jim pri tem nimamo kaj očitati. Ker 19 palčni zasloni stanejo "par jurjev več in nudijo večjo delovno površino" so nam za 75.000 SIT prodali 19 palčnega Samsunga. Prav tako tudi v BOFu očitno menijo, da se na grafični kartici z 256 MB pomnilnika tipka hitreje. Prodajalec je nekaj časa izbiral med predstavljenim in malo slabšim a bistveno cenejšim modelom in se nazadnje odločil za tega ("da bo za dalj časa"). Predrag računalnik s predragim ekranom. Primerna izbira programske opreme (morda bi nam lahko prodali OpenOffice).

Comtron

predračun

Comtronovi prodajalci so nam prodali eno najcenejših konfiguracij v tem obhodu. Na žalost so mnenja, da za učinkovito tipkanje potrebujemo tako MS Works kot MS Office. Na srečo so nam prodali študentsko verzijo MS Office. Tudi tu so očitno mnenja, da je za učinkovito tipkanje potrebna grafična kartica z 256 MB pomnilnika, čeprav bi za opisane zahteve zadostovalo tudi kaj integriranega. Za lepše preživljanje prostega časa so nam podarili AOE III. Morda potrebujemo boljši računalnik za boljše doživetje prejetih daril?

Eventus

predračun

V Eventusu so nam prodali domača okna ter prijazno priložili antivirusni program, nad čemer je bil naš študent še posebej navdušen. Malo manj navdušen je bil, ker so mu pozabili prodati osnovno orodje za njegovo tipkanje. Ampak Notepad in Wordpad očitno zadostujeta. Pa tudi računalnik je dovolj dober za njuno izvajanje. Našemu študentu bo pri uporabi notepada še posebej pomagal 480 W napajalnik in gigabajt pomnilnika. Tudi Athlon 64 3200+ pod tako zahtevno aplikacijo ne bo klonil. Prijazni prodajalec nam je naklonil tudi nekaj popusta. Ob nekaj dodatne pozornosti, ponudba ne bi bila od muh.

Funtech

predračun

Funtech je ena izmed dveh trgovin, kjer je prodajalec pomislil, da bi za tipkanje seminarskih nalog lahko zadostoval OpenOffice. S svojim nastopom je našega kupca prepričal, da je stvar najboljša stvar po narezanem kruhu (pa še zastojn je). Na ta način so pri svoji ponudbi prihranili vsaj 30.000 SIT, kar se seveda precej pozna. V trgovini smo bili tudi poučeni, da FUNTECH ne drži krš komponent, ampak samo izbrano gamersko robo (ki je zato malo dražja). Tudi v tej trgovini menijo, da grafična kartica z 256 MB pomnilnika pozitivno vpliva na hitrost tipkanja. So pa z izbiro malo slabšega procesorja (samo Athlon64 3000+) in le 512 MB pomnilnika ter zamenjavo MS Office paketa z OpenOfficom dosegli presenetljivo nizko ceno. V trgovini smo bili tudi deležni demonstracije izgleda ohišja in delovanja regulatorja za ventilatorje. Naš ubogi študent je bil tudi podučen, da so dodatne tipke na tipkovnici dobra stvar, miš pa ni pomembna (poglejte si predlog prodajalca).

Gambit

predračun

V Gambitu nas je prodajalec podučil o prednosti pri resnih proizvajalcih sestavljenih računalnikov pred "made by doma spackano". Računalnik vsebuje domačo verzijo oken. Prodajalec nam je prijazno ponudil, da nam brezplačno namesti OpenOffice in tako precej izboljšal svojo ponudbo. Ta vnaprej sestavljeni HP je ena izmed redkih ponujenih konfiguracij v tem obhodu, ki vključuje integrirano grafično kartico. Na žalost nanj ponujajo le eno leto garancije, znamka pa poskrbi, da cena ni najbolj prijazna. Tudi tu so nam zaradi boljše vidljivosti prodali 19" zaslon. Kot kaže je v Sloveniji trenutno zaloga SyncMaster 920N zaslonov ... prevelika. Razloženo nam je bilo tudi, da ima računalnik prosto PCI-E mesto, zato ga lahko kadarkoli nadgradimo z boljšo grafično kartico po izbiri. Prijazen prodajalec z misijo.

Izid

predračun

Izid je eno izmed podjetij, ki verjame, da vsak študent potrebuje MS Office Small Business Edition. In seveda ima denar, da ga plača (71.539,20 SIT). V tako elitni druči se seveda ne spodobi nič drugega kot profesionalna različica Oken XP. Tipkanje seminarskih nalog je precej lažje na grafični kartici za 48 tisoč tolarjev. Ob 250 GB disku ta konfiguracija našega študenta stane slabih 340 tisoč tolarjev (339.148,80 SIT). Žal niso najdražji. Konfiguracija žal ne vsebuje miške, čeprav nam jo je prodajalec pri predstavitvi pokazal (opravičujemo se zaradi napake).

JAE

predračun

Po prihodu v JAE smo prodajalcu odigrali standarden scenarij. Prodajalec se je zatem usedel za nekaj minut, nekaj natipkal in izvrgel ponudbo. Očitno je naš študent izgledal res pomilovanja vredno. Ampak ne dovolj, da ne bi dobil ponudbe za skoraj 300.000 SIT. Gigabajt pomnilnika, 200 GB disk, dual core Pentium. Grafična kartica z 256 MB pomnilnika za hitrejše tipkanje ter 19" zaslon za lažje gledanje. Pri branju tega sestavka imejte obvezno vklopljen detektor sarkazma.

Mlacom

predračun

Prodajalcu se je po odigranem uvodu na obrazu pojavil neprikrit nasmešek (dober posel, morda pa tudi pomilovanje). Internet dobite v teletrgovini. Koliko diska rabite? (glup izraz tipa "kaj je to disk?"). Kolk bo filmov? (ponoven glup pogled). Ali sem vas preveč vprašal? (nevednost vidno seva). Rezultat: Athlon64 3800+, gigabajt pomnilnika, in 7600GS grafična kartica. Za dober posel dodamo še Microsoft Office Small Business Edition in prijeten paketek za 333.877,00 SIT je tu.

Mrak

predračun

Mrak [vsi možni samostalniki] je trgovina v katero smo zašli bolj po pomoti. So edina izmed trgovin, kjer so nam poskušali prodati CRT zaslon. Prav tako jim ni padlo na misel, da bi morda študentu prodali študentski Office in tako prihranili še dvajset tisoč tolarjev. Precej primerna konfiguracija za naše zahteve, vendar predraga za ponujeno strojno opremo. In brez posluha za študentske pisarne.

PC H.and

predračun

Po odigranem začektu si je prodajalec zadal za nalogo, da nam bo prodal barvno usklajen računalnik. Razložil je tudi kaj je to antivirus in požarni zid. In v ponudbo dodal NOD32. Žal tudi tu poznajo samo Office SBE, ki predstavlja skoraj četrtino cene ponujenega računalnika. Prodajalec je pokazal nekaj posluha za naše potrebe in samoiniciativno znižal grafično kartico iz na začetku ponujene x1600 na x550. Barvno usklajen računalnik z neprimerno verzijo paketa MS Office. Predrag.

Shift

predračun

V Shift smo odjadrali bolj po nesreči kot ne (gleeej ... računalniška trgovina ob poti). Iz njihove ponudbe je razvidno, da se kaj takega ne zgodi prav pogosto. Prodajalec name je na njihovem letaku obkrožil računalnik, ki se mu je zdel primeren. Dodal predračun za dva zaslona (le kateri je pravi za nas) ter na koncu ponovno izpisal predračun. Tokrat za dva zaslona, Windows XP Home, tipkovnico in miško. Stranke, ki nimajo pojma ... nezaželene.

Techtrade

predračun

Trgovina. Scenarij odigran. Prodajalec pokaže s prstom: "to je za vas". Ubogi študent še enkrat pove, da mora vse delat ko pride domov. Prodajalec se premisli in pokaže na konfiguracijo z zaslonom in tiskalnikom. 150 tisoč tolarjev. Ni slabo. Če bi nam prodali in namestili še operacijski sistem in kakšno orodje za obdelavo besedil, pa bi bilo sploh super.

Zaključek

Rezultati obhoda so nas (neprijetno) presenetili. Test bo vsekakor v prihodnje ponovljen. Obrazloženi predlogi za spremembe v metodologiji so vsekakor dobrodošli. Radi bi poudarili, da ta test ni bil mišljen kot priložnot za primerjavo cen med različnimi trgovinami. Namen je bil ugotoviti, kaj se zgodi nadpovprečno neizobrašeni stranki, ki vstopi v trgovino in slepo zaupa nasvetu prodajalca. Rezultat je porazen.

Avtorjev bluz

Lepo bi bilo, če bi nam kdo poskusil prodati kakšen USB key. Morda kakšne prazne CDje/DVDje zraven pekača. Papir zraven tiskalnika.

Samo pobožna želja je tudi, da bi nam prodali Office S&T Edition (27k) namesto Basic edition (57k) ali SBE (72k). Openoffice je zraven omenjen bolj kot ne v šali (čeprav so nam ga v dveh trgovinah prodali). V eni izmed trgovin (ki ne bo omenjena z imenom) smo bili tudi podučeni, da je Office drag in da inšpektorji ne hodijo po domovih ...

Dober vtis naredi tudi antivirusni program (če se ga prodajalec spomni dodati). Pa morda prednaložena Google Picasa. Pa prijazen prodajalec, ki ne obkroži prednaložene konfiguracije na letaku in vam le-tega vrže v glavo.

Nihče ni rekel, da smo kupovali najcenejši računalnik, kar se ga da dobiti. Ampak po drugi strani pa za 140k SIT danes dobimo PRECEJ spodoben računalnik na katerem delujejo VSE trenutne igre (morda ne na največji resoluciji, pa vendar). Spodoben LCD monitor za zraven stane približno 50k SIT. Windows HOME + Office S&T 55k. Tiskalnik 20k. Skupna cena 265k. Za precej spodoben računalnik za igranje iger. Kar je več od tega ... je absolutno nateg. Seveda je zadeva nateg tudi pri nižji ceni, če vam prodajalec proda Office SBE (+45k glede na S&T). Ravno tako, če vam proda Office Basic Edt (+30k). Lepo je tudi, če je prodajalec sposoben pokazati LCD zaslon (po možnosti 17" in 19" ... lahko tudi kaj več). Če se že naš kreten ne more odločiti med 17" in 19" ker pojma nima kaj to je, je vsekakor sposoben s prstom pokazati na monitor, ki mu je bolj všeč. Še posebej, če ta kaže sliko. In če mu je prodajalec povedal kakšna je razlika v ceni.

To da smo morali izbirati med CD enoto za devet (9) tisoč tolarjev, DVD enoto za 9,1k SIT in DVD pekačem za 10k se nam tudi zdi pod vsako kritiko. Ko bi le prodajalci pokazali podobno skrbnost pri odločanju med grafično kartico za 15k in 48k.

Pomaga, če prodajalec pokaže ohišje, ki nam ga namerava prodati. Ne glede na vse, je to razen monitorja, tipkovnice in miške edina komponenta, ki jo bomo morali gledati. Če to ohišje vsebuje še primeren napajalnik (480 W zverine to niso), pa je zadeva sploh super.

Razumemo, da je prodajalec poskušal prodati "best buy" disk in zato izbral 250 GB model. Ampak če je ta samo tisočaka dražji, zakaj ne bi dali še tisočaka in vzeli 300 GB modela. Žal nasvet ne temelji na potrebi in še zdaleč ni dobronameren do našega kretena. Odraža le stanje zalog v trgovini.

512 MB pomnilnika je danes res absolutni minimum. Izbiro ali vzeti pol ali cel gigabajt pa bi verjetno morali prepustiti stranki. In ji pri tem povedati, da je RAM zelo enostavno nadgradljiv in da lahko kadarkoli pride po še.