» »

Zgodovina računalništva

Vse hitrej┼íi tehni─Źni razvoj uporabnika sili v nakup vedno novej┼íih ra─Źunalnikov in pri tem ta zavr┼że svoj stari, ┼íe vedno povsem delujo─Źi ra─Źunalnik. Zgodovina ra─Źunalni┼ítva je tako zanemarljivo kratka, da se starej┼íim ra─Źunalnikom (┼íe) ne pripisuje zgodovinske vrednosti in tako se je v razmaku le petdesetih let na odpadu zna┼ílo na tiso─Źe in tiso─Źe ra─Źunalnikov, ki jih danes zaradi izjemno hitrega tehnolo┼íkega napredka smatramo za zastarele ter neuporabne. Pa so res neuporabni? Morda na njih res ne dela najnovej┼ía igra, morda se res ne morete z njimi povezati v svetovni splet in poslati elektronske po┼íte, morda se z njimi res ne da zmodelirati 3D modela skodelice, a funkcije, za katere so bili narejeni, opravljajo ┼íe danes. Na grobo bi lahko razdelili zgodovino ra─Źunskih strojev na obdobja histori─Źnih, mehanskih in elektromehanskih strojev, na za─Źetke elektronskih strojev za ra─Źunanje in obdobje po letu 1950, v katerem je zaradi razvoja polprevodnikov pri┼ílo do pravega buma v ra─Źunalni┼íki industriji.


Histori─Źni "stroji" za ra─Źunanje

Zanimivo se sli┼íi, a ljudje smo prav zagotovo ┼íteli ┼że, ko sploh ┼íe nismo poznali ┼ítevilk in se┼ítevali, od┼ítevali - s pomo─Źjo prstov, kamnov, vejic. Z razvojem matematike so se razvijali tudi stroji oziroma pomagala, ki bi ─Źloveku omogo─Źila la┼żje ter hitrej┼íe izra─Źunavanje zapletenej┼íih ra─Źunov. Le kdo ┼íe ni sli┼íal za abakus, pripomo─Źek za ra─Źunanje s kroglicami. To─Źnih podatkov, kdaj so prvi─Ź za ra─Źunanje uporabili napravo, podobno abakusu, ni, ugibanja pa so, da ┼że okoli 2500 let pred na┼íim ┼ítetjem. Ve─Ź o abakusu si lahko preberete tu ali na wikipediji. Abakus pa seveda ni bil histori─Źni pripomo─Źek za ra─Źunanje le na daljnem vzhodu. Maji ter Azteki so za ra─Źunanje uporabljali kakavova ali koruzna zrna namesto kroglic ter jih pritrjevali na vrvi in koruzna stebla, abakusu pa so rekli nepohualtzitzin. Zanimivo je, da so pri┼íli do skoraj do identi─Źnega pripomo─Źka za ra─Źunanje kot na daljnem vzhodu - kljub temu, da seveda niso vedeli eden za drugega. Primerjava japonskega in kitajskega abacusa ter nepohualtzitzin-a. Ne moremo ga sicer ┼íteti med "histori─Źne" pripomo─Źke za ra─Źunanje, pa vendar si tudi analogno logaritemsko ra─Źunalo zaslu┼żi omembo, saj je v ─Źasih pred kalkulatorji, kot jih poznamo danes, omogo─Źalo la┼żje ra─Źunanje (na podlagi pravil logaritmiranja, ki jih je odkril John Napier, ┼íkotski matematik pred dobrimi 500 leti).


Mehanski stroji za ra─Źunanje

Mehanski ra─Źunski stroji so realizirani mehansko - s kolesjem, zobniki, bobni z zobci in s pomo─Źjo stroja (npr. parni stroj), ki je gnal kolesje ali s pomo─Źjo mehanizma, ki so ga poganjali ro─Źno. Leta 1642 je takrat 18 letni Blaise Pascal izdelal "numeri─Źni kolesni kalkulator" (numerical wheel calculator) kot pomo─Ź svojemu o─Źetu pri ra─Źunanju. Po njem je poimenovan programski jezik Pascal. Najbolj znan izumitelj takega stroja (analiti─Źni stroj) pa je Charles Babbage (1791-1871). Njegovi ra─Źunski stroji so bili mnogo let pred svojim ─Źasom, saj v tistih letih ni bilo tako velike potrebe po zmogljivem ra─Źunskem stroju. V Science museumu v Londonu so leta 1991 po ohranjenih Babbageovih na─Źrtih izdelali Diferen─Źni stroj ┼ít. 2, ki deluje brezhibno ter brez napak. Ve─Ź o Babbageu in njegovem delu si lahko preberete na na http://www.charlesbabbage.net/.


Elektromehanski stroji

Razvoj elektrotehnike v za─Źetku dvajsetega stoletja je omogo─Źil uporabo elektromotorjev za pogon mehanskih strojev. Pojavile so se luknjane kartice, nekateri jih imenujejo tudi Hollerithove kartice po Hermanu Hollerithu. ┼Że Babbage je sicer v svojih zapisih omenjal operacijske kartice, ki bi delovale nekako tako kot dana┼ínji programi - dolo─Źale kdaj naj se izvr┼íi katera operacija nad dolo─Źenimi podatki. Luknjane kartice so postale popularne zaradi nara┼í─Źajo─Źe potrebe po ┼ítetju prebivalstva oziroma po obdelavi velike koli─Źine informacij. IBM je leta 1935 podpisal pogodbo z U.S. Social Security Act, ter se zavezal, da bo naredil popis vseh zaposlenih Ameri─Źanov (pribli┼żno 26 milijonov tistega leta), ter ga vzdr┼żeval. Operacija se je imenovala "najve─Źje ┼ítetje vseh ─Źasov", IBMu pa je prinesla nadaljnje pogodbe z vlado ter pove─Źala rast podjetja.

Luknjane kartice

Luknjane kartice

vir: IBM
Veliki preskok pa se je zgodil ┼íele z elektromehanskim strojem Z3, Nemca Konrada Zuseja (1910 - 1995), ki je bil prvi programsko vodeni ra─Źunalnik. Zuse je namesto zapletenih mehanizmov z zobci uporabil releje. Dokon─Źan je bil leta 1941.


Za─Źetki dobe elektronskih ra─Źunalnikov

Namesto mehanskih relejev so se za─Źele uporabljati elektronke, ki porabijo manj ─Źasa za spremembo stanja. Prve ra─Źunalnike z elektronkami so za─Źeli izdelovati okoli leta 1940. V Veliki Britaniji so v namen de┼íifriranja nem┼íkih voja┼íkih sporo─Źil zgradili Colossus, pri katerem je sodeloval tudi Alan Turing, znan po svojem teoreti─Źnem modelu ra─Źunanja - Turingovem stroju. Ve─Ź o Colossusu, o katerem je angle┼íka vlada mol─Źala ve─Ź kot 30 let, si lahko preberete na http://www.cs.ncl.ac.uk/research/pubs/b.... Najbolj uspe┼íni pa so bili Ameri─Źani, Univerza v Pennsylvaniji, kjer so leta 1943 za─Źeli delati ra─Źunalnik ENIAC, kasneje pa ┼íe EDVAC, ki je imel ┼że shranjen program.

ENIAC

ENIAC

vir: Wikipedia
Colossus

Colossus

vir: BBC
UNIVAC I

UNIVAC I

vir: Wikipedia
Prvi ra─Źunalnik s shranjenim programom pa je bil angle┼íki EDSAC. Kakor se nam danes zdi samoumevna, pa je leta 1945 ideja o shranjenem programu (Von Neumann) zvenela skoraj nezasli┼íano - ra─Źunalnik, ki naj bi nadzoroval svoja dejanja? ─îlovek ne bi imel vpogleda v celotno delovanje stroja? Ideja se je kljub za─Źetnemu neodobravanju prijela in danes imajo skoraj vsi ra─Źunalniki shranjen program. Omenimo ┼íe ra─Źunalnika UNIVAC 1, ki je bil prvi ameri┼íki komercialni uporabi namenjen ra─Źunalnik, ter IAS, na katerem je sodeloval tudi von Neumann.


Razvoj po odkritju tranzistorjev

Elektronke, ki so bile precej nezanesljive so za─Źeli po letu 1950 zamenjevati s tranzistorji, ki so bili manj┼íi in zanesljivej┼íi. Leta 1971, ko so pri┼íli na tr┼żi┼í─Źe mikroprocesorji, pa se je v ra─Źunalni┼ítvu zares zgodil tisti pravi bum in ra─Źunalni┼íka industrija je za─Źela razmi┼íljati tudi o t.i. "doma─Źem ra─Źunalniku" ali PCju - ra─Źunalniku, ki bi bil za sprejemljivo ceno dostopen navadnim smrtnikom. Danes kot prvi PC smatramo Altair 8800.

Altair 8800

Altair 8800

vir: Wikipedia
Velikokrat lahko zasledimo v razli─Źnih knjigah, internetu in drugih virih t.i. razdelitev ra─Źunalnikov, izdelanih po letu 1940 na tako imenovane "ra─Źunalni┼íke generacije". Delitev je sicer ohlapna, letnice varirajo od vira do vira, a vseeno omenimo splo┼íno delitev na ra─Źunalni┼íke generacije. Iz─Źrpnej┼íi pregled pomembnej┼íih dogodkov je dostopen na wikipediji.
Elektronke, levo; tranzistorji, desno; integrirano vezje, v ospredju.

Elektronke, levo; tranzistorji, desno; integrirano vezje, v ospredju.

vir: Kiberpipa


Prva generacija (sredi 1940-tih, konec 1950-tih let)

Prva generacija ra─Źunalnikov je uporabljala vezja realizirana z elektronkami, pomnilnike s katodno cevjo, magnetne bobne kot spomin. Za programiranje so uporabljali strojne programske jezike, re┼íili pa so lahko le en problem naenkrat. UNIVAC, ENIAC, IAS so tipi─Źni predstavniki prve generacije ra─Źunalnikov.


Druga generacija (v 1960-tih letih)

Kljub temu, da so pri Bell Labs izumili tranzistor ┼że leta 1947, so ┼íele v za─Źetku 60tih let za─Źeli zamenjevati elektronke. Bili so neprimerno manj┼íi, hitrej┼íi in cenej┼íi od elektronk. Ker so neprimerljivo manj┼íi so se s tem zmanj┼íale tudi velikosti ra─Źunalnikov, ki so prej zasedali tudi po ve─Ź sob (ENIAC, na primer, je bil dolg ve─Ź kot 30 metrov, visok pribli┼żno 3 metre ter ┼íirok 1 meter!) Programerji so za─Źeli uporabljati zbirne jezike, za─Źeli so se razvijati vi┼íji programski jeziki (npr. COBOL ter FORTRAN). Pojavili so se magnetni diski in feritni pomnilniki. Predstavnika druge generacije ra─Źunalnikov sta recimo IBM 7090 in IBM 360.


Tretja generacija (v 1970-tih letih)

Pojav integriranih vezij - en sam silicijev ─Źip vsebuje ve─Ź tranzistorjev, kar je drasti─Źno pove─Źalo hitrost in u─Źinkovitost ra─Źunalnikov. (Za primerjavo - danes je v procesorju Pentium4 vsaj 178 milijonov tranzistorjev.) Tudi pri programiranju je pri┼ílo do ve─Źih sprememb; uporabe navideznega pomnilnika, multiprocesiranja, ... Leta 1971 je podjetje Intel po naro─Źilu japonskega proizvajalca kalkulatorjev razvilo mikroprocesor - centralno procesno enoto, zgrajeno na enem samem ─Źipu. Zaradi nizke cene so ra─Źunalniki postajali vedno bolj dostopni tudi navadnim smrtnikom - in leta 1975 je pri┼íel na tr┼żi┼í─Źe ┼że omenjeni Altair 8800, ki ga smatramo kot prvi doma─Źi ra─Źunalnik. Leta 1976 sta Steve Jobs ter Steve Wozniak ustanovila podjetje Apple ter za─Źela s prodajo prvega Applovega ra─Źunalnika z izvirnim imenom Apple 1. Predstavnika tretje generacije sta tudi IBM 307 in PDP-11.

Apple I

Apple I

vir: Wikipedia
Apple Lisa

Apple Lisa

vir: Wikipedia


─îetrta generacija (1980 - ?)

V burnih osemdesetih letih prej┼ínjega stoletja je IBM predstavil svoj IBM PC, Apple je predstavil Apple Liso ter serijo Macintosh, ra─Źunalni┼íke firme so rasle kot gobe po de┼żju. Vsi pomembnej┼íi dogodki po letu 1980 so opisani na wikipediji.


Peta generacija(? - ?)

Nekateri so govorili o peti generaciji ┼że leta 1982, nekateri pravijo, da je peta generacija ra─Źunalnikov ┼íele v razvoju, da je to umetna inteligenca, da so to ra─Źunalniki, zgrajeni na biolo┼íki, organski osnovi. Ra─Źunalni┼íka prihodnost buri ─Źlove┼íko domi┼ílijo ┼że dolgo let, kar nakazujejo tudi mnoge knjige (D.F. Jones - Colossus; Arthur C. Clarke - 2001, A space odyssey ...) ter filmi, posneti o tem, kako bodo / naj bi izgledali (zlobni) ra─Źunalniki v prihodnosti (Colossus: The Forbin Project (1970), 2001;A space odyssey (1968), Demon seed (1977), Westworld (1973)), a jih danes gledamo z rahlim posmehom, kaj so si le predstavljali. Zatorej, pustimo se presenetiti in se raje posvetimo ra─Źunalni┼íki zgodovini.


Ali ste vedeli?

Prvi programer ni bil mo┼íki, temve─Ź ┼żenska, Ada Byron, Lady Lovelace (1815 - 1852), h─Źerka Lorda Byrona, ki je prevedla za Charlesa Babbagea ─Źlanek italijanskega matematika Luigija Menabere. pri tem je dodala detajlni opis metode za izra─Źun Bernoullijevih ┼ítevil, kar danes smatramo kot zapis prvega programa.Po njej je poimenovan tudi programski jezik ADA.

Ada Lovelace

Ada Lovelace

vir: Wikipedia
Sir Clive Sinclair, ustanovitelj podjetja Sinclair, ki je dalo na tr┼żi┼í─Źe najbolj uspe┼íni britanski ra─Źunalnik vseh ─Źasov - ZX Spectrum, kljub svoji starosti (65 let) ┼íe vedno izumlja tak┼íne in druga─Źne zadeve (bolj ali manj uspe┼íno). Ra─Źunalni┼íke mi┼íke ni predstavilo ┼íele podjetje Apple leta 1984 z Apple Liso, temve─Ź Douglas C. Engelbart ┼że leta 1968. Douglas je s 17 sodelavci 9. decembra leta 1968 predstavil mnogo novosti, ki so pri┼íle v redno uporabo ┼íele leta kasneje, poleg mi┼íke tudi hypertext, objektno naslavljanje. Na http://sloan.stanford.edu/MouseSite/196... najdete tudi 90 minutni video posnetek tega dogodka.
Prva računalniška miška

Prva računalniška miška

vir: Wikipedia
Leta 2001 je Edwin Black izdal knjigo z naslovom IBM and the Holocaust, ki bremeni podjetje IBM z obto┼żbami, da je za ─Źasa 2. svetovne vojne sodelovalo z nacisti─Źnim vodstvom Nem─Źije. Igra Tetris je bila prvotno napisana za testiranje pravilnega delovanja ra─Źunalnika, daljnega leta 1985. Njen avtor Alexey Pajitnov, kljub megalomanskemu uspehu igre, ki jo je mogo─Źe ┼íe vedno dobiti v izvedbah za raznorazne konzole, igralne avtomate, PCje, ... ni obogatel.
Tetris

Tetris

vir: Kiberpipa
Podjetje Commodore, ki je leta 1982 poslala na tr┼żi┼í─Źe enega najbolj uspe┼ínih doma─Źih ra─Źunalnikov tistih ─Źasov, Commodore64, je nastala iz male prodajalne pisalnih strojev ter popravljalnice le-teh.
Commodore

Commodore

vir: Kiberpipa
┼Że pred dobrimi 20timi leti je bil na voljo text-to-speech program, in to na doma─Źih ra─Źunalnikih kot sta bila Commodore64, Atari, Apple II ter Apple Lisa. Izdalo ga je podjetje SoftVoice, imenoval pa se je S.A.M. (Software Automatic Mouth). Kako dobro je zvenel na commodorju 64 lahko poslu┼íate na naslednjem posnetku v mp3 formatu. Priljubljena igra Pac-Man se je v originalu imenovala Puck-man (iz Japonske besedne zveze pakupaku), a so se Ameri─Źani zbali, da bi se ─Źrka p prehitro spremenila v ─Źrko f, ter ga preimenovali v pac-man. Nadaljevanje igre pac-man so spisali ┼ítudentje z univerze MIT ter ga poimenovali Ms. Pac-man. Ker se je nekaterim to zdelo ┼żaljivo, se je kasneje preimenovala v pac-woman. V za─Źetku 80tih so na BBCju za─Źeli predvajati izobra┼żevalne oddaje na temo ra─Źunalni┼ítva, saj so ┼żeleli ljudi, ki so se zbali doma─Źih ra─Źunalnikov, ─Źe┼í manj┼íi kot so, bolj so zlobni, izobraziti na tem podro─Źju. Izdelali so celo serijo ra─Źunalnikov BBC Micro, namenjenih izobra┼żevanju - najve─Ź so jih prodali / podarili ┼íolam. Leta 1984 je Apple predstavil serijo Macintosh z znamenito reklamo s sloganom "On January 24th Apple computer will Introduce Macintosh. And you'll see why 1984 won't be like '1984'", ki se nana┼ía na knjigo Georgea Orwella z naslovom 1984.


Muzej ra─Źunalni┼íke zgodovine?

Kot ┼że re─Źeno, je ra─Źunalni┼íka zgodovina v primerjavi s svetovno zgodovino le kapljica v morje. A problem ra─Źunalni┼íkega razvoja je ravno v tem, da je ┼íel tako stra┼íno hitro. Vzemimo za primerjavo nek drug stroj, ki se je pojavil ┼íele v 20. stoletju - recimo pralni stroj. ─îe ste ga kupili pred 10, 20 ali 40-timi leti - in predpostavljamo, da ┼íe vedno deluje, ┼íe vedno opravlja svojo funkcijo pranja perila, rabite pralni pra┼íek, ki se ga ┼íe vedno da kupiti in je za vse stroje enak, ter elektriko. Torej ─Źe va┼í pralni stroj po 40-tih letih ┼íe vedno dela, ne ─Źutite nikakr┼íne potrebe po zamenjavi. Pri ra─Źunalnikih pa - ─Źe ste ga kupili pred 10, 20 ali 40-timi leti - in predpostavljamo, da ┼íe vedno deluje, rabite elektriko ter programsko opremo, dodatno strojno opremo itd. In tukaj se stvar ustavi - za igranje najnovej┼íe 3D igre rabimo nov ra─Źunalnik, za hitro tiskanje seminarskih nalog s sli─Źicami laserski tiskalnik, za urejevanje besedil ni ve─Ź dovolj le ena pisava ter velike in male ─Źrke, ... in ra─Źunalnik, kljub temu, da dela in opravlja svoje funkcije postane v zanemarljivo kratkem ─Źasu "neuporaben". Zanimivo je, da je ve─Źina, ki ni nikoli uporabljala kakega ra─Źunalnika starej┼íega datuma, prepri─Źana, da je to stara ┼íara, uporabna le za na smeti┼í─Źe. Morda se res ne morejo kosati z najnovej┼ío ra─Źunalni┼íko opremo - a le kateri od danes izdelanih doma─Źih ra─Źunalnikov bo delal ─Źez 25 let? In razne zanimivosti, kot so, da je ┼że pred 20 leti Atari 1040stf, doma─Źi ra─Źunalnik, bil namenjen tudi obdelavi videa, tonejo v pozabo, ─Źe┼í, saj se ┼íele v zadnjem ─Źasu uporabljajo digitalne kamere in ra─Źunalni┼íka obdelava videa. Tako se je za ra─Źunalni┼íki muzej nabralo v tako malo letih ogromno gradiva. ┼Żal pa v Sloveniji do pred kratkim ni bilo ra─Źunalni┼íkega muzeja - to sku┼íajo popraviti v Kiberpipi z ra─Źunalni┼íkim muzejem ter revija Monitor s svojo zbirko starih ra─Źunalnikov - kajti tehni─Źni muzej v Bistri nima nobenih ra─Źunskih strojev. Ra─Źunalni┼íki muzeji pa so redkost tudi v tujini, omembe vredni muzeji, kjer imajo tudi zbirko ra─Źunalnikov so le Tehni─Źni muzej v Muenchnu, Science museum v Londonu in Heinz Nixdorfov muzej v Paderbornu. Zbirke ohranjajo tudi posamezniki, kot so Cray-cyber.org ali posamezniki, ki jih lahko najdete recimo na http://old-computers.com/.


Tehni─Źni muzej v Muenchnu

Vsem, ki boste imeli mo┼żnost, priporo─Źam ogled Tehni─Źnega muzeja v Muenchnu, v kolikor tam ┼íe niste bili - pa tudi ─Źe ste ga ┼że obiskali. Tamkaj┼ínje zbirke so tako obse┼żne, da bi za podrobnej┼íi ogled potrebovali kar mesec ali dva, morda ┼íe ve─Ź. Predvsem zbirka ra─Źunskih strojev in matemati─Źnih pripomo─Źkov je vredna ogleda. ┼Żal sicer samo za steklenimi vitrinami, a vendarle. Kdo le ni sli┼íal za Enigmo, nem┼íki (de)┼íifrirni stroj uporabljen v 2. svetovni vojni - v muzeju je na ogled verzija s ┼ítirimi valji.

Enigma

Enigma

vir: Kiberpipa
Razstavljen je tudi UNIVAC I, v ┼żivo vsekakor bolj kot le na fotografijah mogo─Źen stroj - 5600 elektronk, 18 000 diod in 300 relejev. Muzeju ga je podarilo podjetje Remington Rand GmbH, Frankfurt. Narejen je bil leta 1956 (cena je zna┼íala takratni milijon dolarjev), v uporabi pa do leta 1963. Na sliki se vidi notranjost ra─Źunalnika, valjasta oblika na dnu pa je "mercury delay line memory", spomin, ki je bil v uporabi tudi pri EDSACu.
UNIVAC I

UNIVAC I

vir: Kiberpipa
PERM je bil ra─Źunalnik, ki so ga na Muenchenski tehni─Źni visoki ┼íoli razvijali 4 leta, v uporabi je bil vse do leta 1974 na tehni─Źni univerzi v Muenchnu.
PERM

PERM

vir: Kiberpipa
─îe sem prej omenila steklene vitrine, je bilo s tem pri Z3, prvem programsko vodenem ra─Źunalniku druga─Źe. Ker sem si ogledala zbirko pod vodstvom glavnega skrbnika informacijskega oddelka, dr. Hartmunda Petzolda, sem imela priliko videti stroj pri delovanju. Vtisi? Zelo zanimivo, ropotajo─Źi releji, malce napa─Źno (ne dela ve─Ź pravilno pri dolo─Źenih operacijah) in zelo druga─Źno od tega, kar je nam danes blizu kot kalkulator / ra─Źunalnik.
Z3

Z3

vir: Kiberpipa
Ne nazadnje pa gre omeniti tudi "najbolj dru┼żabni" eksponat v celotni zbirki Tehni─Źnega muzeja - Cray I, letnik 1983. Dru┼żabnost seveda zaradi oblike ra─Źunalnika - klopce, v kateri je dejansko bilo vodno hlajenje celotnega ra─Źunalnika.
Cray I

Cray I

vir: Kiberpipa


Cray-cyber.org

Cray I pa ni edini ra─Źunalnik pri katerem je sodeloval Seymour Cray, ki si ga lahko ogledate v Muenchnu. Malce izven centra mesta namre─Ź domuje kar nekaj Cray superra─Źunalnikov, tako novej┼íih kot tistih izpred ve─Ź 10tih let. skupina petih strokovnjakov ter ljubiteljev Cray ra─Źunalnikov, Cray-cyber.org, skrbi za njih ter jih servisira. Ve─Ź o njihovem delu si lahko preberete na njihovi spletni strani, prav tako tudi o ra─Źunalnikih samih. CDC (Control Data Corporation) Cyber960 (izdelan leta 1988) pri┼żgejo vsako soboto, tokrat je bil izjemoma pri┼żgan ┼íe enkrat med tednom. Ra─Źunalnik je zra─Źno hlajen, na sliki so lepo vidna hladilna rebra zanimivih oblik na CPU plo┼í─Źi.

CDC Cyber960, Cray-cyber.org

CDC Cyber960, Cray-cyber.org

vir: Kiberpipa
CDC Cyber860, letnik 1982,opremljen z vodnim hlajenjem, ki danes ni ve─Ź tako popularno med superra─Źunalniki, saj stranke ne ┼żelijo dodatnega vlaganja v infrastrukturo potrebno za to. (In obenem pozabljajo, da je tudi za zra─Źno hlajenje potrebno poskrbeti).
CDC Cyber860, Cray-cyber.org

CDC Cyber860, Cray-cyber.org

vir: Kiberpipa
Drobovje Cray T3D, vodno hlajena vezja s procesorji - relativno "nov" ra─Źunalnik, ki je bil predstavljen leta 1993.
CrayT3D, Cray-cyber.org

CrayT3D, Cray-cyber.org

vir: Kiberpipa

Kršitve avtorskega prava na internetu

Kršitve avtorskega prava na internetu

“Stvar je preprosta. Piratiziranje = slabo. Se komu zdi, da je prav, če se software kar daje naokrog? Se vam? Meni se tudi zdi prav ampak ne za ves software, za tistega, kjer ima uporabnik dovoljenje, da ga lahko daje naokrog. Open Source software to v večini primerov omogoča. Izvolite ...

Preberi cel članek »

Poškodbe pri delu z računalnikom, 1. del

Poškodbe pri delu z računalnikom, 1. del

Pred približno 6 milijoni let je v Afriki prišlo do pomembnega razkola v razvoju hominidov – iz še neznanega prednika so izšle tri razvojne linije, ki so se od takrat samostojno razvijale naprej: šimpanzja, gorilja in človeška. Slednja je v svojem razvoju doživela ...

Preberi cel članek »

Procesorske tehnologije (I.del)

Procesorske tehnologije (I.del)

Človek je že od nekdaj hotel posnemati naravo. Tako kot so se razni zgodnji sanjači o tem, kako bo človek nekoč poletel med oblake, zgledovali po pticah, tako so si inženirji, ki so hoteli izdelati prvi računalniški procesor, za zgled vzeli človeške možgane ...

Preberi cel članek »

Zakaj 32bpp ni dovolj

Zakaj 32bpp ni dovolj

Verjamem, da je marsikdo precej debelo pogledal, ko je prebral naslov tega članka, pa nič zato. Še nedolgo tega smo po svetovnih forumih lahko prebirali žolčne razprave o tem, da med 16 in 32bpp sploh ni razlike. Ustvarila sta se dva tabora, ki se nista preveč lepo gledala ...

Preberi cel članek »

"Ocenjujem, da bi lahko na Linux prešlo vsaj 90% zaposlenih v javni upravi."

"Ocenjujem, da bi lahko na Linux prešlo vsaj 90% zaposlenih v javni upravi."

Intervju z Matjažem Kašetom, uradnikom slovenske državne uprave, ki pri svojem delu uporablja Linux. Po tem, ko smo pred kratkim objavili članek o transparentnosti in gospodarnosti javne uprave pri nakupih programske opreme, so se pojavila različna ugibanja o primernosti uporabe odprtokodne programske ...

Preberi cel članek »