Slo-Tech - Na družbenih omrežjih mrgoli lažnih računov, botov in ostalega, kar niso ljudje. Čeprav je to v nasprotju s pravili uporabe, družbena omrežja ne odstranjujejo niti prijavljenih lažnih računov, za katera jim je nekdo jasno sporočil, da kršijo pravila uporabe. To ugotavlja raziskava, ki jo je izvedel StratCom (NATO Strategic Communication Centre of Excellence).

Med majem in avgustom letos so preverjali, kako težko si je kupiti lažne računi na družbenih omrežjih in kako dolgo bodo obstali. Porabili so 300 evrov, da so nakupili aktivnost na Facebooku, Instagramu, Twitterju in YouTubu. S tem zneskom je bilo moč dobiti 3520 komentarjev, 25.750 všečkov, 20.000 ogledov in 5.100 sledilcev. Od tega so potem z vzvratno analizo odkrili 19.000 lažnih računov, s katerih so dobili vso to aktivnost.

Ko so mesec dni pozneje preverili, ali so ti računi še aktivni, jih je 80 odstotkov še vedno obstajalo. Zato so vzorec teh računov in prijavili ter pričakovali, da jih bodo upravljavci hitro...

Reuters - Švedski mobilni velikan Ericsson se je v ZDA poravnal z ministrstvom za pravosodje in bo plačal dobro milijardo dolarjev odškodnine zaradi obtožb o korupciji. Podjetje je priznalo, da je vsaj med leti 2000 in 2016 kršilo zakon FCPA (Foreign Corrupt Practices Act), ki prepoveduje podkupovanje tudi v tujini. Ericsson je v tem času podkupoval državne uradnike v Vietnamu, Džibutiju, Indoneziji, Kuvajtu in na Kitajskem. Ericsson je preko tretjih posrednikov podkupoval ljudi, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, da si je zagotavljal posle. Uporabljali so podkupnine, darila, črne fonde in druge načine kupovanja naklonjenosti.

Izvršni direktor podjetja Borje Ekholm je potrdil, da so nekateri zaposleni na nekaterih trgih, med njimi tudi menedžerji, ravnali v slabi veri in namenoma opuščali dolžni nadzor. Kar se je zgodilo, je nesprejemljivo in velik črni madež v zgodovini podjetja, je še dodal. Zaradi tega so že prenovili svoj protikorupcijski program in izvedli ukrepe, ki bodo preprečili...

Slo-Tech - Konzorcij za svetovni splet W3C (World Wide Web Consortium) je izdal končno specifikacijo standarda WebAssembly, ki je s tem postal uradni spletni standard. S tem se pridružuje HTML-ju, CSS-ju in JavaScriptu kot četrti programski jezik, ki ga (lahko) brskalniki brez dodatnih vtičnikov poganjajo. Označujejo ga kot varen, prenosljiv, nizkonivojski jezik za učinkovito izvajanje in kompakten zapis kode, ki je namenjen brskalnikom.

Gre za arhitekturo z virtualnim naborom ukazov, ki na spletu omogoča poganjanje zahtevnih aplikacij in ki jo lahko uporabljamo tudi drugod. Implementacij bo več, tako od brskalnikov pa vse do samostojnih sistemov. V WebAssemblyju lahko pričakujemo tudi video in avdio kodeke, grafiko, 3D igre, kriptografijo itd. WebAssembly omogoča, da brskalniki poganjajo binarno kodo, kar je hitro.

V spletu se obnaša kot navidezni stroj, v katerem lahko spletne strani nativno poganjajo prevedeno kodo. Tako naj bi bil WebAssembly precej hitrejši od JavaScripta, obljubljajo....