Slo-Tech - Kanadsko vrhovno sodišče je v sredo odločilo, da se lahko nadaljuje postopek izročitve ZDA za Meng Wanzhou, hčer ustanovitelja Huaweija, podpredsednico in glavno finančnico v podjetju. Po mnenju sodnika je dejanje, ki ga očitajo Wanzhoujevi, kaznivo tako v ZDA, kot v Kanadi, kar je bilo ključno za presojo v tej zadevi.

Spomnimo, ZDA jo obtožujejo, da je med letoma 2009 in 2014 prek slamnatega hongkonškega podjetja SkyCom Iranu prodajala telekomunikacijsko opremo, narejeno v ZDA, s čimer je kršila ameriške sankcije proti tej državi. Meng Wanzhou je zato že vse od decembra 2018 v hišnem priporu v Vancouvru.

Kitajska ambasada v Ottawi se je na odločitev sodišča odzvala z ostro izjavo, zaostrujejo se tudi siceršnji odnosi med državama. Analitiki namreč ocenjujejo, da bo tudi predsednik Xi Jinping želel pred svojimi državljani pokazati nepopustljivo držo in bo zoper Kanado tako ali drugače ukrepal.

Njegov adut sta dva kanadska državljana, ki ju je kitajska aretirala konec leta 2018,...

Axios - Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz, s katerim želi zmanjšati pravno zaščito, ki jo v Združenih državah uživajo družbena omrežja. Odločitev je neposredna posledica dogodka izpred nekaj dni, ko je Twitter eno od Trumpovih objav označil kot zavajajočo.

V ZDA so si internetne platforme sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja priborile pomembno pridobitev za svobodo govora: 230. člen zakona Communications Decency Act, ki določa, da internetni servisi niso neposredno kazensko odgovorni za vsebine, ki jih na njih objavljajo tretje osebe, dokler ne gre za razne skrajnosti, kot je nasilje. Tako so socialna omrežja, kot je Twitter, zavarovana pred na primer tožbami o razžalitvah v objavah, ki jih na njih puščajo uporabniki. 230. člen so imeli doslej v zobeh že mnogi, z vseh strani političnega prostora. Demokrati in strokovnjaki za dezinformacije opozarjajo, da trenutna dikcija omogoča preveč svobodno širjenje lažne propagande s škodljivimi posledicami,...