Business Insider - Analize minulega leta na avtomobilskem trgu kažejo, da se električni avtomobili množijo hitreje, kot so pričakovali analitiki. Čeprav so predlani napovedovali, da bodo leta 2030 dosegali od 7- do 12-odstotni tržni delež, so že lani predstavljali desetino prodanih avtomobilov.

Lani je bilo na svetu prodanih 7,8 milijona električnih vozil, kar predstavlja 68-odstotno rast v primerjali z letom pred tem. S tem so doseli 10-odstotni tržni delež leta pred napovedmi. To je še vedno skromen delež, ni pa zanemarljiv. Najbolj so razširjeni na Kitajskem, kjer je električnih vozil 19 odstotkov, in v Evropi, kjer je njihov delež 11-odstotni - če primerjamo velike regije. Med državami imajo največ električnih vozil na Norveškem, in sicer 80 odstotkov, sledi pa ji Islandija. V vseh primerih gre za tržne deleže, torej za nova vozila, ki so se lani prodala.

Na Kitajskem še posebej cveti prodaja priključnih hibridov, ki naj bi letos predstavljali že tretjino vseh prodanih avtomobilov. Med letoma...

Slo-Tech - Že dobri dve desetletji pomnilniški moduli za prenosne računalnike upoštevajo standard oziroma format SO-DIMM. Za standardizacijo skrbi JEDEC (Joint Electron Device Engineering Council), zato lahko - vsaj v teoriji - v vseh prenosnikih uporabljamo enake pomnilniške module različnih proizvajalcev, dokler imajo ustrezne značilnosti (hitrost, zakasnitve, kapacitete itd.). Že nekaj časa pa se pripravlja standard CAMM, ki so ga lani pripravili za Dell, sedaj pa bo postal široko sprejet.

JEDEC ga še ni uradno potrdil, a so člani sveta že glasovali za podporo. Dellov inženir Tom Schnell, ki je član JEDEC-a in je sodeloval pri razvoju CAMM-a, pojasnjuje, da je več ko 20 partnerjev že podprlo novi standard (specifikacije 0.5). Pričakuje, da bodo prvo verzijo (1.0) uradno standardizirali in izdali v drugi polovici leta. V JEDEC-u je sicer 332 podjetij, ki segajo od Appla do ZTE, če pogledamo po abecedi. To so proizvajalci, sestavljavci, prodajalci in drugi. Ključni partnerji že podpirajo...

Nature - Skupina evropskih strokovnjakov je v švicarskih Alpah izvedla eksperiment, pri katerem so prvič potrjeno uspeli delno usmeriti strelo z močnim pulznim laserjem.

Strele, ki ob nevihtah presekajo nebo, so še vedno razmeroma velika tegoba, ki po svetu na leto povzroči več deset tisoč smrti in dosti materialne škode. Naši načini boja proti njim so arhaični, saj so strelovodi preproste ozemljene kovinske palice, s katerimi skušamo strele prestreči, da ne bi zadele česa pomembnejšega, kot so ljudje in objekti. Zato je omejen predvsem njihov doseg. Obstaja sicer še nekaj alternativ, kot so ozemljeni kabli, ki jih v višave ponese raketa, toda takšni načini niso dovolj praktični za množično rabo. Že skoraj pol stoletja je stara tudi ideja, da bi strelo skušali na nek način usmerjati z laserjem, toda poskusi doslej niso obrodili sadov. Očitno pa je vendarle napočil čas tudi za to, vzrok pa je napredek v tehnologiji laserjev, ki je prinesel zelo močne pulzne naprave.

Laser ima potencial za...