Računalniški muzej -

Razvoj računalništva je do začetka sedemedesetih prekosil celo najbolj optimistične napovedi. Zvrstila se je izredno zgoščena serija tehnoloških inovacij, ki so bile že vsaka zase tako daljnosežne in vplivne, da bi zaslužile naziv revolucija, od tranzistorja do integriranega vezja in nazadnje mikroprocesorja. Elektronski računalniki niso bili več le prestižni pripomočki za izbrane temveč so vse bolj postajali osnovni pogoj za sodobno delovanje in uspešnost tako posameznih organizacij kot celotne družbe. V povezavi z računalništvom in informatiko je industrija mikroelektronike postala temeljna infrastruktura na kateri se je gradil ves nadaljni razvoj, s pojavom prvih mikroprocesorjev pa se je že začela napovedovati naslednja četrta generacija mikroračnalnikov. V domačem računalništvu leto 1971 pravtako predstavlja naslednjo veliko prelomnico po letu 1962, ko smo dobili prvi elektronski računalnik. Pri nas so se v tem času namreč razširili računalniki tretje generacije, ki so že...

Evropska komisija - Slab mesec po rdeči luči Britancev za Microsoftov nakup Activision Blizzarda so se na drugi strani Rokavskega preliva odločili drugače: Evropska komisija se s prevzemom strinja, toda ob dodatnih zavezah Redmonda.

Microsoftov spopad z regulatorji širom sveta, da bi ti odobrili največji prevzem v igričarski industriji doslej, namreč Activision Blizzarda, za slabih 70 milijard dolarjev, je poln zaostritev in preobratov. Le slab mesec po tem, ko je britanski varuh konkurence CMA (Competition and Markets Authority) pritisnil na zavoro, so se pri Evropski komisiji odločili drugače. V obeh primerih so se pristojni pravzaprav v grobem strinjali v dveh temeljnih postavkah. To je, da se na eni strani ni posebno bati, da bi Microsoft bistveno omejil igre iz studijev Activision Blizzarda - tu je predvsem mišljena franšiza Call of Duty - na lastne klasične platforme, oziroma zignoriral Sonyjeve konzole Playstation, ker so časi ekskluziv za platforme bolj kot ne mimo. In na drugi strani, da...