ECJ - Sodišče Evropske unije je v torek razsodilo (primer C-588/21 P), da morajo biti evropski harmonizirani tehnični standardi dostopni državljanom Unije. V postopku, ki je trajal od leta 2018, sta ameriška in irska neprofitni organizaciji Public.Resource.Org in Right to Know od Komisije zahtevali dostop do harmoniziranih tehničnih standardov na ravni Unije za varnost igrač. Komisija je prošnjo zavrnila, čemur je na prvi stopnji pritrdilo tudi Splošno sodišče Unije.

Sedaj je Sodišče EU na drugi stopnji v pritožbenem postopku prvostopenjsko sodbo razveljavilo, sklep Komisije pa odpravilo. Sodišče je razsodilo, da so omenjeni standardi del prava Evropska unije. Ker so dokumenti del pravnega reda, morajo biti dostopni vsem državljanom, vsem fizičnim osebam s prebivališčem v EU in vsem pravnim osebam s sedežem v EU. Dostop do dokumente se lahko izjemoma zavrne, če bi razkritje ogrozilo poslovne interese, denimo zaradi intelektualne lastnine, a se tedaj presoja javni interes. In v...

Slo-Tech - Rast tržnega deleža operacijskega sistema Linux se nadaljuje. Po merjenju StatCounterja je med namiznimi računalniki prvikrat v zgodovini presegel štiriodstotni delež. Do treh odstotkov je Linux potreboval 30 let, za zadnjo odstotno točko pa manj kot leto dni. V Sloveniji je njegov delež sicer nekoliko nižji in znaša 2,4 odstotka, najvišji pa je v Aziji, kjer je presegel pet odstotkov.

Razlogov za rast njegove priljubljenosti je bržkone več, nekaj pa so jih skušali identificirati pri ZDNetu. V resnici je Linux že vrsto let najbolj priljubljeni ekosistem, če upoštevamo, da predstavlja srce Androida. A če se omejimo na namizne računalnike, je Linux od nekdaj šepal, dasiravno mu moramo tudi tu prišteti še poltretji odstotek ChromeOS.

Seveda nič ne kaže, da bo Linux v bližnji prihodnosti izpodrinil Windows, kar pa niti ni cilj. A Linux je v primerjavi s prejšnjim desetletjem dozorel. Na Linuxu tečejo igre, saj ima podporo za Steam. Uporabniška izkušnja je prijaznejša, saj sta tako...

Slo-Tech - Dočakali smo novo podverzijo Applovega operacijskega sistema iOS za mobilne naprave, ki je pomembnejša od ostalih izidov. Krivec za pretežno količino novosti je Evropska unija oziroma nov evropski akt o digitalnih trgih (DMA), ki je Apple prisilil v nekatere kompromise. A za največji kompromis je poskrbel kar Apple sam, saj je vse novosti, ki mu niso povšeči, strogo omejil na EU. Ne le da so na voljo le uporabnikom na enotnem trgu, daljše bivanje izven EU bo tudi tem uporabnikom ukinilo pridobitve evropske zakonodaje. Apple ne popušča niti za milimeter, kjer to ni nujno.

Novosti segajo od minimalnih do korenitih. Če za spremembo začnemo pri minimalnih: nov iOS prinaša stotino novih emojijev, saj je iOS 17.4 podprl novi Unicode 15.1 iz lanskega septembra, ki je definiral npr. limeto. Prav tako bodo naprave z novo verzijo iOS prikazovale več informacij o stanju in kondiciji baterije, druga uporabna novost pa je vgrajen nekakšen Shazam, ki omogoča samodejno dodajanje pesmi v Apple...

Microsoft - Pri Microsoftu so najavili, da bodo v roku leta ugasnili podporo za podsistem, ki v Windows 11 omogoča poganjanje aplikacij za Android.

Pred tremi leti so v Microsoftu potegnili zanimivo potezo in v Windows 11 pripeljali Androidne aplikacije. Programje poganja podsistem Windows Subsystem for Android (WSA), ki je sicer nadaljevanje podobne zmogljivosti za Linuxova orodja, medtem ko so za samo dostavo aplikacij uporabili kanec nerodno rešitev, namreč Amazonovo spletno trgovino za Android, ki sicer v Oknih tehnično v Sloveniji ni podprta; toda druge rešitve očitno ni bilo na voljo, saj Googlova tržnica za takšne namene ni bila dosegljiva. Čeprav je WSA zanimiv tehnični bonbon, ki kaže na moderne zmogljivosti funkcij za virtualizacijo, pa realna raba Androidnih aplikacij v Oknih nikoli ni bila bogvekako smiselna, saj je bera nativnega Androidnega programja za velike zaslone že tako majhna, v okviru Amazonove trgovinice pa je še precej manjša, saj tam ponudba obsega zgolj delček tiste...