Slo-Tech - V letošnjem vpisnem postopku na ameriške univerze je vroča beseda tapiserija (tapestry), ki so jo bodoči bruci množično uporabljali v esejih in motivacijskih pismih, piše Forbes. Letošnji vpisni postopek je prvi po množičnem razmahu orodij umetne inteligence, denimo ChatGPT, po katerih so kandidati kar planili. Še zlasti kandidati iz tujine z drugim maternim jezikom, ki torej ni angleščina, so si z njimi pomagali pri loščenju ali kar pisanju besedil.

Ko se je pojavil ChatGPT, so se uredniki, pisci in ostali mojstri pisane besede ustrašili, da bodo med prvimi na seznamu odpisanih. A zgodilo se je nekaj povsem drugega. Pojavilo se je povpraševanje po storitvi 'počlovečenja' besedila. Kot je povedala ena izmed ponudnic te storitve, se cene za popravke v računalniško generiranih esejih, da ti zvenijo bolj človeško, gibljejo od 15 do 150 dolarjev, odvisno od ponudnika, kakovosti in obsega dela.

Na Fiverrju podobne storitve ponuja več posameznikov, ki opažajo ponavljanje besed in...

Slo-Tech - Po letu dni zaprte bete, ki je bila dostopna le s povabilom, je platforma Bluesky sedaj odprta vsem. Platforma za mikrobloganje, ki jo financira Twitterjev ustanovitelj Jack Dorsey, ima približno tri milijone prijav. Njena izvršna direktorica Jay Graber bo morala sedaj dokazati, da je decentralizacija prava pot. Konkurenca je huda.

Kljub burnemu dogajanju je X (nekdanji Twitter) še vedno vodilna platforma v svoji niši. Meta ima sicer velike načrte s Threads, ki ima že 130 milijonov aktivnih uporabnikov, a širokih ljudskih množic še ni prepričal. Še precej manj uporabnikov ima Mastodon, saj je prepričal 1,8 milijona ljudi. Ključno vprašanje je torej, ali lahko Bluesky doseže preboj.

Na prvi pogled je Bluesky podoben zgodnjemu Twitterju, saj se je dobesedno razvil iz njega. Projekt se je začel v Twitterju, ko so razvijali decentralizirano infrastrukturo AT Protocol za družbena omrežja. Koda, ki poganja Bluesky, je zato odprta, svoje izdelke ali odjemalce pa lahko piše vsakdo. To se...

Slo-Tech - Ena izmed večjih lukenj v evropski regulaciji cene telekomunikacij med državami članicami bo ostala tudi v prihodnosti. Čeprav so stroški gostovanja odpravljeni že od junija 2017, še vedno drago plačujemo klice in sporočila iz domačega omrežja v tuja omrežja (torej ko ne gostujemo). Od 15. maja 2019 velja zgolj omejitev, da cena ne sme preseči 0,19 evra na minuto pogovora, cena sporočila pa 0,06 evra brez davka. To je še vedno bistveno več od stroškov, ki jih imajo operaterji, ocenjujejo evropske potrošniške organizacije.

A sprememb ne bo. Trenutna regulacija se izteče maja letos, Evropska unija pa jo bo zgolj podaljšala. Čeprav smo potihoma pričakovali, da se bodo sčasoma tudi ti stroški raztopili v sistemu enotnega trga, podobno kot se je zgodilo z gostovanjem, se to še ne bo zgodilo. Tega ne bo spremenil niti novi akt o gigabitni infrastrukturi (GIA), ki bo nadomestil direktivo 2014/61/EU o zniževanju cen širokopasovnih povezav in o vsebini katerega sta se Svet in Parlament...