Slo-Tech - Ljudje smo stalno navzoči v vesolju že dobrega četrt stoletja, odkar je 2. novembra 2000 na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) prispela prva posadka. Že dolga desetletja pred tem so bili ljudje v orbiti dlje časa, in sicer na postajah Skylab, Saljut in Mir, a s presledki. Od konca leta 2000 pa človeška noga ni nikdar zapustila ISS-a, s tem pa tudi Zemljine orbite in vesolja. Vesolje se začne 100 kilometrov nad tlemi, ISS pa kroži približno 400 kilometri nad Zemljo.

Zadnjega oktobra 2000 so William Shepherd, Jurij Gidzenko in Sergej Krikaljev na raketi sojuz odbrzeli na ISS, ki je do danes gostila približno tristo ljudi. Ti so v tem času izvedli več kot 4000 znanstvenih eksperimentov, iz česar je nastalo več kot 4400 znanstvenih člankov. Graditi so jo začeli leta 1998, ko je bil svet še precej drugačen od današnjega, hladne vojne je bilo konec, sodelovanje med nekdanjima blokoma pa čedalje bolj zgledno. Eden izmed rezultatov je bil ISS kot naslednika Mira.

A ISS ne bo večna. Njena...

Slo-Tech - Prav nobenega resnično uporabnega razloga ni, da bi želel Windows 7 oklestiti do kosti in ga poganjati zgolj z najnujnejšimi pritiklinami, a je to vseeno zabavno poizkusiti. Najvztrajnejši so pokazali, da je moč Windows 7 skrčiti na vsega 69 megabajtov, če uporabimo le nujne datoteke. Sistem se, sicer precej opotekaje, še vedno zažene.

Kdor želi poizkusiti tudi sam, lahko tako oskubljeni Windows 7 sname z interneta. Razen operacijskega sistema samega v njem ne bo možno pognati praktično ničesar, ker manjkajo vse ključne knjižnice. Programi z grafičnim vmesnikom večinoma odpadejo, medtem ko bi programi v ukazni vrstici načeloma delovali, če ne zahtevajo česa eksotičnega.

Omenimo, da je svoj čas - to pomeni pred desetletjem - nekaj podobnega poizkušal tudi Microsoft. Izdali so celo uradno verzijo Nano Server, ki je merila vsega 400 megabajtov. Navdušenci pa so nekoč Windows 3.11 stlačili na eno disketo, ker je to pač šlo.

Slo-Tech - Zasebni podmorski kabli, ki jih ne gradijo klasični ponudniki omrežne infrastrukture, temveč ponudniki internetnih storitev, že dolgo niso nič posebnega. A doslej so se velikani, kakršni sta Google in Microsoft, bodisi združevali v konzorcije bodisi pridružili financiranju javnih podmorskih kablov. To pot pa je Amazon naročil svoj prvi povsem zasebni kabel. Ta bo povezoval ameriški Maryland in irski Cork, v celoti pa ga bo financiral Amazon.

Povezava, ki se imenuje Fastnet, bo imela prepustnost 320 Tb/s. Delovati bo pričela leta 2028 in se bo vključevala v širši ekosistem Amazonovih povezav med podatkovnimi centri po svetu. Te so nujno potrebne za delovanje Amazonovega oblaka AWS, ki obsega 120 območij. Amazon ima že sedaj v solasti devet milijonov kilometrov optičnih kablov. Sistemi za dispečiranje ( Elastic Load Balancing, Amazon EC2 Auto Scaling in Amazon CloudWatch) nato usmerjajo promet po najhitrejših poteh.

Tudi konkurenca, denimo Meta in Microsoft, ne počiva. Meta je svoj...