Slo-Tech - Zdelo se je, da Amazon zaostaja za OpenAI (ChatGPT), Googlom (Bard), Microsoftom (Bing in Copilot), zato so se sedaj pridružili zabavi in merili na svoje največje stranke: poslovne uporabnike. Danes je Amazon predstavil novega pomočnika, ki uporablja umetno inteligenco. Imenuje se Amazon Q in je namenjen poslovnim uporabnikom, ne pa domačim radovednežem. Pomagati želi pri vsakodnevnih poslovnih opravilih, kot so povzemanje, izpolnjevanje obrazcev, odgovarjanje na ankete, priprava dokumentov itd.

Stališča podjetij do uporabne tovrstnih pomočnikov so različna, večinoma pa poudarjajo zadržanost do deljenja podatkov in poslovnih skrivnosti. Zato je marsikod samoinciativna uporaba tovrstnih orodij prepovedana. Amazon ima v svojih oblakih že ogromno podjetij, ki tja odlagajo kopice podatkov, ker mu zaupajo. Tod bo imel lažje delo kakor na primer OpenAI. Seveda pa lahko poslovni uporabniki v Q povežejo tudi podatke iz drugih virov, denimo Gmaila ali Slacka. Q je zato narejen z mislijo na...

TorrentFreak - Številne piratske skupine, ki so izdajale nove vsebine, so imele sedež ali pomemben del svojih sodelavcev na severu Evrope, ki je svoj čas veljal za neuradno varno zatočišče. Položaj pa se spreminja, saj je v zadnjih mesecih posebna enota danske policije (National enhed for Særlig Kriminalitet) zaostrila svoje postopanje in aretirala številne člane. Sodelujejo tudi z organizacijo Rettighedsalliancen, ki se zavzema za spoštovanje avtorskih pravic. Danska je postala ena najnevarnejših držav za pirate, piše TorrentFreak.

Pred dvema mesecema so 37-letnika obsodili na 60-dnevno pogojno kazen, ker je prek sledilnikov za BitTorrent prenašal več tisoč avtorsko zaščitenih del. Plačati je moral še 10.000 danskih kron kazni (okrog 1300 evrov). Že leta 2020 sta na Danskem ugasnili strani DanishBits and NordicBits, a sta vrzel kmalu zapolnili Asgaard in ShareUniversity. Tudi ti sta kmalu padli. Na Danskem se od leta 2020 vrstijo obsodbe uporabnikov strani za piratiziranje. Najnovejše aretacije...

Slo-Tech - Minula pandemija je v delovna okolja prinesla telekonference, ki so tudi po njenem koncu ostale del vsakdana. Raziskovalci iz Gradca so odločili preveriti, ali držijo subjektivni občutki udeležencev, da so po takih spletnih konferencah bolj utrujeno kot po sestankih v živo. Rezultati, ki so objavljeni v reviji Scientific Reports, temu pritrjujejo.

Laboratorijske teste so izvedli na 35 ljudeh, ki so univerzitetno predavanje poslušali v živo in prek telekonference. Njihovo psiho-fiziološko stanje so nato ugotavljali tako z vprašalnikom kakor z meritvami EEG (elektroencefalografije) in EKG (elektrokardiografije). Ugotovili so, da so telekonference dejansko utrudljive in da je utrujenost možno dokazati.

Med pandemijo je bila ključna prednost telekonferenc varnost, pozneje pa so poudarjali tudi druge prednosti, kot so znižanje stroškov, prijaznost okolju in prihranek časa. A negativna stran je telekonferenčna utrujenost (VCF - videoconferencing fatigue), o kateri poroča večina...

Slo-Tech - Osemnajst držav je podpisalo neobvezujoč dogovor dogovor o varni umetni inteligenci, med katerimi so tudi ZDA, Velika Britanija, Nemčija in Avstralija. Dogovor, ki so ga javnosti predstavili v nedeljo zvečer, je po besedah ZDA prvi mednarodni dogovor o ukrepih, ki bodo obvarovali uporabo umetne inteligence in varnost pred zlonamernimi akterji. Dogovor predvideva ukrepe, ki bodo zagotavljali, da bo umetna inteligenca varna že zaradi samega ustroja (secure by design).

Dvajset strani dolg dogovor predvideva, da bodo podjetja pri izdelavi in uporabi orodij umetne inteligence to počela na način, ki bo varoval uporabnike in javnost pred zlorabami. Gre sicer za neobvezujoče predloge, ki so splošna priporočila o nadzoru sistemov, zaščiti podatkov in preverjanju dobaviteljev. Kljub temu gre za pomemben dokument, ker predstavlja prvi korak pri zagotavljanju varnosti in ker so se podenj podpisale številne države, je dejala Jen Easterly iz ameriške agencije za kibernetsko varnost in...

Slo-Tech - Uporabniki Googlove oblačne shrambe Drive presenečeno ugotavljajo, da je izginilo več datotek in vse spremembe zadnjih mesecev. Razlog za težave še ni znan, jih je pa Google potrdil. Preiskava še poteka, uporabnikom pa svetujejo, da ta čas v korenski mapi ne spreminjajo ničesar.

Težave so se začele že minuli teden, ko je uporabnik iz Južne Koreje ugotovil, da so mu izginile vse novejše datoteke in da je stanje v Google Drivu enako kot maja letos. Novejših datotek ni bilo niti v košu, prav tako Google Drive ni kazal nobene aktivnosti. V naslednjih dneh se je z enakimi težavami javilo še več uporabnikov, kar je potrdil tudi Google. Inženirji so se lotili preiskave incidenta, ki sicer ni prizadel vseh uporabnikov, temveč le peščico.

Dokler Google težave ne razreši, uporabniki do svojih datotek ne morejo. Za zdaj so še vsi optimistični, da se bo to zgodilo kmalu. A ob tem velja opozoriti, da oblak ni čudežni varni pristan za datoteke, temveč računalnik nekje drugje in ne pri nas...