Slo-Tech - Evropska komisija je danes predstavila pravno podlago, ki omogoča uvedbo digitalnega evra. Gre za projekt, ki ga je Evropska centralna banka formalno začela preizkušati že pred dvema letoma, sedaj pa se pripravlja še zakonodaja. Evropska komisija je ob tem poudarila, da bo končna odločitev odvisna od Evropske centralne banke, ki pa je digitalnemu evru načeloma zelo naklonjena. Pravno podlago bosta morala seveda potrditi še Evropski parlament in Svet. Po optimističnih predvidevanjih bi lahko dobili digitalni evro leta 2027.

Digitalni evro ni nadomestek ali ekvivalent elektronskega denarja, temveč gre za digitalno alternativo gotovini. Ob tem že takoj na začetku povejmo, da digitalni evro gotovine ne nadomešča, temveč predstavlja le vzporedno možnost. Komisija gre v zakonodajnem paketu še dlje in definira kovance in bankovce kot zakonito plačilno sredstvo. Ugotavljajo namreč, da je v nekaterih državah članicah dostop do gotovine resno omejen, ker se zapirajo bančne poslovalnice z...

Slo-Tech - Evropska komisija in Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko sta izdala skupno poročilo o novem pogledu na podnebje in varnostno problematiko, v katerem izpostavljata neurejenost spreminjanja podnebja in geoinženirnga. Pozivata k začetku mednarodnih pogovorov o pravnem okviru, ki bi opisoval namerne posege v atmosfero oziroma geoinženiring. Zamisel ni nova, podlago pa ima v naravnih dogodkih.

Izbruhi ognjenikov v preteklosti so že zastrli sonce in za nekaj mesecev ali celo let znižali globalne temperature. Tak primer je leto 1816, ki je znano kot leto brez poletja, ker so bile globalne temperature 0,4-0,7 °C nižje od dolgoletnega povprečja vsled izbruha vulkana leto pred tem. Delci v ozračju so namreč odbijali več sončne svetlobe, kar je povzročilo upad temperatur. Zaradi globalnega segrevanja, ki smo mu priče v zadnjih desetletjih, so znova oživele ideje, da bi na podoben način lahko znižali globalne temperature. A medtem ko so posledice naraščajoče...

Slo-Tech - Vest pravzaprav ni presenečenje za nikogar, ki spremlja trende na področju programske opreme ter Microsoftove nedavne poteze in izdelke, denimo Office 365. V spopadu, ki ta hip poteka med FTC in Microsoftom o izdaji soglasja za prevzem Activision Blizzarda, čemur FTC nasprotuje, je Microsoft razkril dolgoročni načrt za Windows. Sčasoma želijo čim več izvodov prestaviti v oblak. Strategija je jasna: Windows 11 bi tekel v oblaku, od koder bi se sproti pretakal (streaming) v napravo.

Vrnitev terminalov torej, le da bi bil mainframe na drugi strani interneta? Bolj prehod na programsko opremo kot storitev (SaaS), ki ponudnikom zagotavlja kontinuirani dotok denarja. Microsoft pripravlja verzijo Windows 365 za domače uporabnike, ki bo omogočala dostop do operacijskega sistema s katerekoli naprave, ki ima dostop do interneta. Takšna rešitev v Windows 365 za operacijska sistema Windows 10 in 11 že obstaja za poslovne uporabnike.

Da želi Microsoft na tak način pritegniti tudi domače...

Slo-Tech - V Nemčiji končujejo izgradnjo prve sončne strehe nad avtocesto, ki predstavlja pilotni projekt za izkoriščanje teh površin za proizvodnjo zelene električne energije. Na počivališču Hegau-Ost na avtocesti A81 Baden-Württemberg so danes pokazali rezultate projekta PV-Süd, ki ga predstavlja 12 x 14 metrov velika "streha", ki je 5,5 metra nad voziščem in je pokrita s sončnimi paneli. Proizvedla naj bi okrog 40.000 kWh električne energije na leto, kar ustreza porabi desetih gospodinjstev.

Gre za pilotni projekt, ki je sicer manj atraktiven od ambicioznih načrtov na začetku leta 2019. Tedaj so načrtovali, da bodo paneli stali nad glavnim voziščem na avtocesti, sedaj pa so na pomožni cesti ob počivališču. V nadaljevanju projekta bodo preverjali, kje bi še lahko postavili podobne sončne strehe. Investitor poudarja, da je potencial velik, prednosti pa tudi. Pokritje avtoceste s sončnimi strehami bi izboljšalo tudi varnost, saj bi jih lahko osvetlili, hkrati pa bi preprečili padavine....

LKML - Minuli konec tedna je izšla nova verzija Linuxovega jedra, ki nosi oznako 6.4. Okno za dodajo funkcionalnosti (merge window) za to verzijo se je zaprlo 8. maja, sedaj pa je Linus Torvalds ocenil, da je bilo sedem kandidatov za izid (rc) ravno dovolj in pred nami je končna verzija. Po pričakovanjih je v verziji 6.4 poudarek na izboljšavah in optimizaciji kode za novo in obstoječo strojno opremo.

V Linuxu 6.4 je tako izboljšana podpora za Applove čipe M1 in prvikrat tudi podpora za M2. Ta med drugim koristi lastnikom novih prenosnikov MacBook Air (2022) in MacBook Pro ter Mac Mini (2023). Za M2 jedro podpira NVMe, PCIe, Watchdog, Boot Framebuffer, ni pa podpora še na nivoju M1. Na primer v novem Mac Mini še vedno ni podpore za WLAN in Bluetooth, ki potrebujeta System Management Controller (SMC). Prav tako za Mac Mini M2 še vedno ni firmwara za podporo HDMI, zato je dostop omejen na SSH.

Druga pomembna novost je Linear Address Masking (LAM), ki omogoča programski opremi dostop do...