Slo-Tech - V torek je trgovce na newyorški borzi NYSE zjutraj pričakal nenavaden prizor, saj so bili otvoritveni tečaji delnic daleč od zaključnih tečajev prejšnjega dne. Sledilo je divje nihanje za več deset odstotkov, zaradi česar so se sprožali varovalni mehanizmi, ki ob izjemnih nihanjih ustavijo trgovanje. Ko se je trgovanje s posameznimi delnicami nadaljevalo, večinoma pet do deset minut po odprtju trga, so bile cene že precej bliže ponedeljkovim. Borza pa je preklicala na tisoče naročil, ki so bila izvedena v prvih minutah po nerealnih cenah. Sedaj smo izvedeli, da je bil razlog za kaos človeška napaka.

Ob odprtju borze, ki se zgodi ob 9.30 po lokalnem času, se mora oblikovati otvoritveni tečaj, kar ni trivialno opravilo. Vsa nakupna in prodajna naročila se zberejo na kup, nato pa se oblikuje tečaj, po katerem se izvede največ poslov. Tako imenovano iskanje cene (price discovery) se izvede avkcijsko in zagotavlja, da so tečaji stabilni. Če se ponoči ni zgodilo nič pretresljivega, je...

NPR - Tesla je včeraj zvečer objavila poslovne rezultate za zadnje četrtletje in minulo leto, s katerimi so navdušili investitorje. V zadnjih treh mesecih je podjetje ustvarilo 24,3 milijarde prihodkov, kar je 37 odstotkov več kot leto pred tem. Čisti dobiček po računovodskih standardih (GAAP) je presegel 3,7 milijarde dolarjev, kar je 59 odstotkov več kot v primerljivem obdobju leta 2021. V celotnem letu 2022 je prodaja Teslinih avtomobilov zrasla za 51 odstotkov na 71,5 milijarde dolarjev, celotni prihodki pa na 81,4 milijarde dolarjev. Čisti dobiček je znašal 12,6 milijarde evrov, denarni tok pa se je razpolovil na 1,4 milijarde dolarjev. Investitorji so bili nad izkazi navdušeni, zato je delnica poletela za 10 odstotkov. A še vedno je 60 odstotkov pod vrhom izpred poldrugega leta.

V letu 2022 je Tesla izdelala 1,37 milijona vozil. Od teh je bilo 1,299 milijona modelov 3 ali Y, kar predstavlja 43-odstotno rast. Prodali so 1,31 milijona avtomobil, trenutne neprodane zaloge pa znašajo...

Slo-Tech - Že oktobra smo poročali, da je Shutterstock sklenil dogovor z OpenAI, da bodo stvaritve njegove umetne inteligence DALL-E 2 vključene v Shutterstockove plačljive zbirke fotografij. Četrtletje pozneje so dogovor udejanjili in od danes je v zbirkah res grafika DALL-E 2. Na voljo je vsem uporabnikom plačljivih zbirk.

Fotografije umetne inteligence bodo zelo jasno predstavljene, zato pomote niso možne. V Shutterstock bo vključeno okno za ustvarjanje fotografij, enako kot deluje DALL-E 2 neposredno na spletni strani OpenAI. Takisto bo vsak poziv vrnil štiri slike, možno pa bo poiskati še dodatne. To se lahko v prihodnosti še spremeni, saj so slike umetne inteligence zelo kontroverzno področje z vidika avtorskih pravic. Generatorji so se učili s pregledovanjem milijard posnetkov, med katerimi so tudi avtorsko zaščiteni. Zaradi tega je v ZDA v teku že nekaj tožb, rezultati pa so negotovi. Konkurent Getty Images je prav zato dejal, da (še?) ne bo vključil slik umetne inteligence v svoje...

Slo-Tech - Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) je stopila v veljavo že leta 2016, dve leti kasneje se je začela izvajati v praksi. Predvidevala je, da posamezne članice EU sprejmejo nacionalne zakone, ki naj bi podrobneje uredili nekatere vidike varstva osebnih podatkov. Pisarna Informacijske pooblaščenke in Ministrstvo za pravosodje sta družno zagrizla v kislo jabolko. Tako smo imeli v zadnjih nekaj letih kar nekaj osnutkov zakona. Nekateri so celo doživeli svoj dan v državnem zboru. S četrtim predlogom nam je vendarle uspelo, decembra 2022 je parlament z večino glasov potrdil nov zakon. Po skoraj petih letih zamude je ZVOP-2 naposled ugledal luč sveta in se danes pričel uporabljati. V tem ne ravno kratkem obdobju nam je zaradi doslednega upoštevanja pravice do lastnega tempa uspelo razdražiti Evropsko komisijo, celo do te mere, da nam je kot zadnji državi članici EU, ki zakona še ni sprejela, zagrozila z globami. A naposled je porod, čeravno z nemalo zapleti, uspel.

Kaj novega torej...

Heise - Na trgu diskov in sorodnih naprav se dogajajo korenite spremembe, ki ne bodo prizanesle klasičnim diskom. Njihova prodaja se je v minulem letu skrčila za dobrih 40 odstotkov v primerjavi z letom pred tem, kar predstavlja največji padec doslej. Že leta 2020 se je prvikrat zgodilo, da je prodaja SSD-jev presegla diske, trend pa se je odtlej še okrepil.

Leta 2021 se je zdelo, da se je padanje prodaje diskov ustalilo, saj je bil upad manj kot odstoten. Lani pa je prodaja padla za 41-43 odstotkov. Najbolj je to občutil Seagate s 44-odstotnim zmanjšanjem prodaje. Lani so prodali dobrih 15 milijonov diskov, s čimer so sicer obdržali vodilno mesto s 43-odstotnim tržnim deležem. Drugo mesto je zasedel WDC z 12,5 milijona prodanimi izvodi, tretja pa je Toshiba z osmimi milijoni. Padla je tudi prodaja diskov za poslovne odjemalce, zanimivo pa so beležili 15-odstotno rast pri prodaji 2,5-palčnih diskov.

Situacijo še dodatno pospešujejo pocenitve SSD-jev, ki so se začele v zadnjem četrtletju...