Slo-Tech - Evropski regionalni upravljavec internetnega naslovnega prostora (RIPE) je sporočil, da so razdelili še zadnje proste naslove IPv4. Zadnji blok velikosti /22 so dodelili danes popoldne, odslej pa bo nove naslove skoraj nemogoče dobiti. Prostih naslovov IPv4 ta hip ni, pri čemer prosti pomeni, da niso dodeljeni nobeni organizacije. To ne pomeni, da so vsi naslovi tudi v aktivni uporabi.

Oktobra letos je zmanjkalo blokov /22, že pred sedmimi leti pa je RIPE razdelil zadnje velike bloke (/8). Odtlej so razdeljevali le še drobiž. Kljub izčrpanju trenutne zaloge to ne pomeni, da v prihodnosti ne bo možno dobiti novega naslova IPv4. Organizacije, ki so propadle, ki ne obratujejo več ali ki zgolj ne potrebujejo več celotne dodelitve, naslove vračajo. RIPE te naslove ponovno prevzame in jih na novo dodeli. Pričakovati je, da teh naslovov ne bo veliko, zato jih bo RIPE delil organizacijam v čakalni vrsti. Dobile jih bodo lahko zgolj organizacije, ki niso še nikoli dobile nobenega naslova...

BBC - Londonski prometni regulatorji so se odločili, da Uberju ne podaljšajo licence in sicer podjetju odrekajo sposobnost in primernost za opravljanje potniških prevozov v mestu. Razlog tiči v ponavljajočem vzorcu pomanjkljivosti, zaradi katerih je po mnenju Transport for London (TFL) ogrožena varnost potnikov. V zadnjem času naj bi tako kar 14.000 prevozov opravili lažni šoferji, ki so svoje fotografije preprosto naložili na račune regularnih voznikov in tako dobili možnost opravljanja prevozov. Še več, odpuščeni ali suspendirani vozniki so brez večjih težav odprli nov Uberjev račun in nadaljevali z delom. Zaradi vsega tega in ker jih Uber ni prepričal, da lahko nepravilnosti v svojem sistemu pravočasno odpravi, so pri TFL zavrnili izdajo licence. Podjetje se lahko na odločitev še pritoži, v času do konca pritožbenega postopka pa lahko še vedno opravlja prevoze.

Vse to se je Uberju že primerilo, TFL jim je licenco zavrnil že pred dvema letoma, podjetje je vložilo pritožbo in si uspelo...

Slo-Tech - Ste varni pred prisluškovanjem obveščevalcev SOVE (in vseh njihovih pogodbenih podizvajalcev)? Pravzaprav ne. Pravica do tajnosti pisem in drugih občil, ki je na papirju ustavna kategorija, s konvencijami varovana človekova pravica, je v slovenski praksi očitno le mrtva črka na papirju. Prvi indici o tem so se pri nas pojavili že vsaj pet let preden nam je na naše veliko zgražanje Snowden povedal, da to počno tudi američani.

Slovenski obveščevalci namreč že vsaj od leta 2008 zgolj po odločitvi svojega direktorja dostopajo do vseh mednarodnih zvez slovenskih telekomunikacijskih podjetij. To v praksi pomeni, da podobno kot v ZDA slovenski operaterji pošiljajo kopijo mednarodnega prometa SOVI in ji s tem omogočajo dostop do vseh podatkov, ki se pretakajo v tujino.

Zaradi tega že več kot desetletje poteka ping pong med Informacijskim pooblaščencem in SOVO, ki pa do danes ni prinesel nobenih rezultatov razen obsežnega materiala, ki bi nedvoumno imel precejšnjo zabavno vrednost, če ne...

Slo-Tech - Ljubljana, 22. november 2019 - "Ko gre za razvoj in uporabo umetne inteligence, je zaupanje javnosti in spoštovanje etičnih načel ključno". Tako so ugotavljali sodelujoči na mednarodni delavnici in okrogli mizi Soobstoj z umetno inteligenco: vizija družbe 5.0*, ki se je v organizaciji Zavoda 14 in Evropskega liberalnega foruma (ELF), 21.11., odvijala v prostorih Poligona v Ljubljani. Dogodek z mednarodno udeležbo strokovnjakov se je začel z delavnicama, ki sta se osredotočili na vprašanje soobstoja človeka in umetne inteligence (UI) ter na regulacijo UI. Nadaljeval pa z okroglo mizo, kjer so se govorci dotaknili tem, kot so prihodnost razvoja algoritmov, UI, kibernetike, kognitivnih sistemov in kibernetske varnosti, predvsem iz etično-socialnega vidika.

Po mnenju govorcev je strah pred UI odveč, če bo družba znala vzpostaviti mehanizme, ki bodo omogočali optimalno, a varno rabo tehnologij prihodnosti.

Direktor Zavoda 14 dr. Aleksander Aristovnik je uvodoma izpostavil, "kot v...

Slo-Tech - Kaj se zgodi, če združiš razvijalsko lenobo dobre sorte in optimizacijo porabe časa in stroškov v podjetju? Avtomatizacija rutinskih, monotonih opravil je prvi korak k boljšemu in hitrejšemu razvoju, še posebej pri razvoju mobilnih aplikacij, kjer veliko časa porabi priprava, nalaganje in razpošiljanje različnih verzij aplikacije strankam ali na App store. Dejan bo v svojem predavanju predstavil cenovno ugodno DIY avtomatizacijo, ki jo je s sodelavci vpeljal v podjetju in s tem pokazal, da se da marsikaj izboljšati z malo ustvarjalnosti, sestavljanja in inženirske žilice.

Kdo je Dejan Skledar?

Dejan Skledar je izkušen razvijalec iOS aplikacij z občutkom za estetiko v podjetju Equaleyes, ki poleg pisanja kode pomaga pri zasnovi privlačnih grafičnih vmesnikov in načrtovanju dobre uporabniške izkušnje. V prostem času se ukvarja z razvijanjem hardware rešitev za pametni dom.

Predavanje bo v torek, 26. novembra ob 19.05 v KID Kibla v Mariboru.