Slo-Tech - Nemški raziskovalci iz Centra za zračne in vesoljske polete (Deutschen Zentrum für Luft- und Raumfahrt ali DLR) poročajo, da so prvikrat zaznali ozonsko luknjo nad severnim polom. To je raziskovalce presenetilo, saj je bila ozonska luknja dolga leta nad južnim tečajem. Prvikrat so jo tam odkrili leta 1982, a se je po prepovedi uporabe klorofluoroogljikov (CFC) in drugih škodljivih substanc leta 1987 začela zmanjševati in se je lani skrčila na najmanjšo velikost po letu 1982. Pojavitev ozonske luknje nad severnim tečajem zato bega, čeprav so že v preteklosti zaznali stanjšanja ozonske plasti na severu.

Na višini 15-30 kilometrov je večina zemeljskega ozona, ki tam opravlja pomembno funkcijo. Absorbira zlasti ultravijolično svetlobo, s čimer površje ščiti pred tem za živa bitja škodljivim sevanjem. Ozona seveda ne zmanjka, temveč se njegova koncentracija zmanjšuje. Merijo jo v Dobsonovih enotah, kjer 1 DU ustreza plasti čistega ozona, ki bi pri standardnih pogojih merila 10 µm v...

Apple - Apple je včeraj v spletne trgovine poslal prenovljene inačice iPada Pro. Dve kameri v spregi z lidarjem sta namenjeni učinkovitejši rabi obogatene resničnosti, poleg pa bo mogoče dokupiti tipkovnico Magic Keyboard z drsno ploščico, ki jo podpirajo novitete v prav tako prispeli posodobitvi iPadOSa.

Apple se je pri svojih tablicah iPad že nekaj časa obotavljal okoli prihoda kazalke, s čimer bi naprave (še) bolj potisnil v smeri delovnega orodja in se odločno sprehodil v zelje Microsoftovim hibridom Surface. Z novo inačico iPadOSa, 13.4, ki je prispela včeraj, se je to naposled zgodilo. (Od lani je bilo že mogoče uporabljati zasilni kurzor iz nabora pripomočkov za invalide, a je bil precej neroden.) V koraku sledi strojna posodobitev iPadov Pro v 11- in 12,9-palčni različici, toda v precej dragi obliki, če se ne poslužimo miške. Sledilna ploščica je namreč vgrajena v novo pritiklino: tipkovnico/ovitek Magic Keyboard, ki bo stala kar tristo evrov, hkrati pa prispe šele maja. V zameno...

Slo-Tech - Hewlett-Packard Enterprise je izdal opozorilo pred bizarnim hroščem, ki jo bo oktobra ali kasneje zagodel uporabnikom nekaterih njegovih polprevodniških pogonov (SSD). Nekateri SAS SSD-ji s kapaciteto 1,6 TB ali 800 GB (modeli EK0800JVYPN, EO1600JVYPP, MK0800JVYPQ in MO1600JVYPR) bodo po 40.000 urah delovanja odpovedali. HPE je zato izdal nujne popravke strojne programske opreme (firmware), ki napako odpravijo. Varne verzije so HPD7 in novejše. V nasprotnem primeru bodo pogoni nepopravljivo okvarjeni, podatkov pa ne bo možno rešiti.

Komur se zdi, da je to že bral, se ne moti. Lani je HPE opozarjal na praktično identičnega hrošča, ki po 32.768 urah onesposobi nekatere druge modele SSD-jev. Najnovejši hrošč prizadene manj pogonov, ni pa jasno, ali sta napaki povezani. Prizadeti pogoni so se prodajali tako posamič kakor v napravah (HPE ProLiant, Synergy, Apollo 4200, Synergy Storage Modules, D3000 Storage Enclosure, StoreEasy 1000 Storage).

Slo-Tech - Izbruh koronavirusa je zlasti v državah, ki so uvedle karanteno, povečal dejavnost uporabnikov na družbenih omrežjih. Kot poročajo predstavniki Facebooka, se je pošiljanje neposrednih sporočil na njihovih platformah v zadnjem mesecu povečalo za približno polovico. V Italiji denimo uporabniki na njihovih aplikacijah, torej na Facebooku, Instagramu in WhatsAppu, trenutno preživijo 70 % več časa kot pred krizo. Skupinskih pogovorov, takih, pri katerih sodelujejo trije ali več sogovornikov, pa je več kar za 1000 %.

Kljub živahni aktivnosti uporabnikov pa je Facebooku menda močno upadlo število oglasov, zlasti v državah, ki so vpeljale nekoliko bolj odločne ukrepe zoper širjenje virusa. Žal iz podjetja niso podrobneje pojasnili za kolikšen upad gre in v katerih državah je ta najbolj opazen. Analitiki menijo, da je upad oglaševanja povezan z določeno poslovno negotovostjo kriznega obdobja, po drugi strani pa si podjetja ne želijo, da bi se njihovi oglasi prikazovali ob trenutno...

Slo-Tech - Sistemi za prepoznavanje govora so v zadnjih letih postali že zelo zmogljivi, tako da jih je možno uporabljati tudi v vsakdanjem življenju. K temu sta pripomogla povečanje korpusa za trening in razvoj metod za strojno učenje. Pet največjih razvijalcev teh sistemov je Amazon, Apple, Google, IBM in Microsoft. Raziskovalci s Stanforda so preverili, kako dobro ti sistemi razpoznavajo govorjeno besedo, in ugotovili, da obstajajo pomembne razlike med rasami (članek v PNAS).

Vseh pet sistemov je dobilo 19,8 ur posnetega materiala, ki je vključeval 42 belih govorcev in 73 temnopoltih. Govorili so z lokalnimi mestnimi govoricami petih mest v ZDA: Princeville (ruralno, večinoma temnopolto prebivalstvo), Rochester (srednje veliko mesto v državi New York), Washington DC, Sacramento (kalifornijska prestolnica) in Humboldt County (ruralno, večinoma belo prebivalstvo). Na koncu so uporabili 2141 izrezkov, ki so v povprečju trajali 17 sekund. Od teh je bilo 44 odstotkov moških, povprečna starost...