Slo-Tech - Prvi trenutki veselja, s povišanim krvnim tlakom raztrgamo škatlo, globoko vdihnemo in se naslajamo v vonju nove elektronike, ki nam bo zvesto služila. Na našo žalost pa vsaka komponenta nekoč neizbežno stori bridko smrt.

V tej anketi vas sprašujemo, katera komponenta vašega računalnika je nazadnje odšla v večna elektronska lovišča?

Razultati stare ankete:

Vaše predloge za anketo lahko oddate na team@slo-tech.com

Slo-Tech - Znanstveniki z Rush University Medical Center v novi številki revije Journal of Neuroscience poročajo o odkriti novi tarči, ki bi jo lahko uporabili pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni. Njeno napredovanje bi lahko preprečili z blokiranjem encima nevtralna sfingomielinaza (znana tudi kot sfingomielin fosfodiesteraza), ki katalizira hidrolizo sfingomielina na svoja sestavna dela, to sta fosfoholin in ceramid. Sfingomielin je vrsta sfingolipidov, ki imajo na ogrodje iz višje maščobne kisline in sfingozina pripet fosfoholin. Najdemo ga v različnih celičnih membranah, največ...

The New York Times - Špansko zvezno sodišče je zavrglo tožbo zoper YouTube, ki jo je vložila španska komercialna televizija Telecinco, podružnica italijanskega medijskega konglomerata Mediaset, ki ga obvladuje družina Berlusconi. V njej so YouTubu očitali kršenje avtorskih pravic zaradi posnetkov, ki jih na strani objavljajo uporabniki. Madridsko sodišče je potrdilo doktrino varnega pristana, ki ščiti strani, na katere uporabniki objavljajo vsebino, vse dokler redno brišejo avtorsko zaščiten material, na katerega so opozorjene. V Googlu so razumljivo nad razsodbo navdušeni in dodajajo, da gre za jasno zmago interneta in pravil, ki veljajo na njem. Telecinco je že napovedal pritožbo na razsodbo.

V ZDA to ureja Digital Millennium Copyright Act, ki omejuje pravno odgovornost strani na brisanje vsebin, na katere jih opozorijo imetniki avtorskih pravic, ki so tako sami odgovorni za patruljiranje po spletu. V Evropi je uzakonjena podobna rešitev, a so imela sodišča več interpretacij. Posebej veliko prahu je...

Schneier.com - Na Škotskem se je razširila nova vrsta prevare, ki izkorišča naivnost in pohlep odjemalcev električne energije ter pametne števce za elektriko, piše na svojem blogu Bruce Schneier. Del gospodinjstev v Veliki Britaniji namreč že uporablja pametne števce električne energije, kjer morajo, zlasti uporabniki s slabšo boniteto, elektriko plačati pred uporabo. Predplačilni sistem temelji na pametnih karticah, na katere v trgovini naložijo dobroimetje, in jih nato vstavijo v števce, ki registrirajo kredit.

Nepridipravi se pojavijo na vratih in ponujajo različne ugodnosti, kot je na primer nakup dobroimetja po polovični ceni. To lahko storijo, ker so uspeli razbiti sistem ključev za zapis dobroimetja, tako da lahko generirajo...

Ubuntu.si - Kot kaže, pred Linuxom pada še ena "trdnjava" - Linux namreč z letošnjim letom resno vstopa na področje CAD aplikacij. Podjetje Bricsys je namreč izdalo Linux različice svojega komercialnega CAD programa Briscad.

Komercialna različica Briscada stane od 300 do 400 EUR (odvisno od dodatkov, ki jih kupimo), na voljo pa je tudi brezplačna 30-dnevna preiskusna različica. Bricsys na svoji spletni strani nudi predpripravljene namestitvene pakete za Ubuntu, Fedoro in OpenSuse oziroma splošen namestitveni paket za katerokoli distribucijo Linuxa. Briscad podpira tudi AutoCAD .dwg datoteke, primerjava pa kaže, da gre za povsem zmogljiv program.

Konec leta pa pričakujemo tudi izid CAD programa DraftSight za Linux. Program je brezplačen (podjetje trži tehnično pomoč) in trenutno na voljo že za okolje Windows in Mac, vsebuje pa polno podporo za .dwg in .dxf datoteke. Kot poročajo v forumu, pa Windows različica preko Wine API vmesnika že deluje v Ubuntuju.

Slashdot - Kot poročata Slashdot in THINQ.co.uk je vodja informatike britanske vlade Bill McCluggage na nedavni konferenci 360IT v Londonu predstavil načrte britanske vlade, da bo v prihodnosti več IT pogodb sklenila z manjšimi, odprtokodnimi in oblačnimi razvijalci, saj si želijo zagotoviti večjo neodvisnot oz. se osamosvojiti od velikih tim. sistemskih integratorjev.

Z manjšimi podjetji naj bi tako sklenili 25 odstotkov poslov, prav tako pa naj bi vsa naročila, razpise in pogodbe dosledno objavljali na spletu. Britanska vlada se s tem želi izviti iz primeža peščice velikih IT podjetij ter tako posledično zmanjšati stroške informatizacije.

Kako dobro britansko razumejo slovenski državni uradniki je pa seveda drugo vprašanje...