Reuters - Facebook se je ta mesec dopisoval z dvema ameriškima senatorjema, ki ju je skrbelo, pod kakšnimi pogoji podjetje zbira podatke o lokaciji svojih mobilnih uporabnikov. Facebook je mirno priznal da zbirajo lokacije tudi v primeru, da uporabnik izklopi to možnost v nastavitvi svojega mobilnega telefona (location services).

Kot so povedali, vedno najprej skušajo dobiti uporabnikovo privolitev za dostop do telefonove dejanske lokacije preko storitve location services. V tem primeru zvedo za lokacijo iz GPS senzorja oz. iz naslova okoliških wifi in bluetooth naprav, čemur pravijo tudi precizna lokacija, saj je praviloma natančna na vsega nekaj metrov.

Vendar pa tudi v primeru, da uporabnik te privolitve ne da (oz. še bolj pogosto, jo vmes umakne), ne sedijo križanih nog. Lokacijo tako še vedno skušajo dognati iz njegovega IP naslova, morebitnih lokacijskih oznak na objavah ali v naloženih slikah, skozi lokacije prijateljev, ipd. Ta lokacija sicer ne bo tako zelo precizna, a bo še...

Slo-Tech - V četrtek smo v Sloveniji dobili prvo delujočo bazno postajo za 5G, ki so jo v BTC-ju postavili v podjetju A1. Za zdaj gre le za testno postavitev, je pa to vseeno vpogled v to, kaj ponuja prihodnost. Poleg bazne postaje je to pametna naprava, ki meri še vrsto drugih okoljskih parametrov in lastnega sevanja.

Ob postavljeni bazni postaji je bilo s telefonom Huawei Mate 20X moč prenašati podatke s hitrostjo 700 Mb/s, teoretično pa bi šlo do 1 Gb/s. Do pokritosti večjega dela države s 5G bo še trajalo, saj so bazne postaje bistveno dražje (omenja se faktor pet), hkrati pa jih zaradi manjše prodornosti signala potrebujemo več. Testna bazna postaja oddaja na frekvenci 3,5 GHz, kar ni toliko več od 3G in 4G, da bi bila prodornost bistveno slabša. Se pa razlike poznajo. Bazna postaja je Nokiina in ker je stala na obstoječem omrežju, so latence enake kakor pri LTE, torej okrog 20 ms. V prihodnosti lahko pričakujemo tudi 5G na višjih frekvencah (26 GHz), čeprav uradnih načrtov za to še ni.
...

Slo-Tech - Minuli teden smo pisali, da veliko število vrnjenih izdelkov spletnim trgovcem povzroča težave in da je mnogokrat ceneje vrnjeno blago uničiti, kakor pregledati, prepakirati in vnovič prodati. A ne uničujejo se le vrnjeni izdelki, temveč tudi neprodani izdelki. Nemški Greenpeace se je ogledal dogajanje v Amazonovem distribucijskem centru v Winsnu na Spodnjem Saškem in ugotovil, da vsak teden uničijo več kot 20 kubičnih metrov novih izdelkov.

Kot je pojasnila Viola Wohlgemuth iz Greenpeacea Nemčija, gre večinoma za izdelke tretjih prodajalcev, ki oglašujejo na Amazonu. Kar se ne proda hitro, postane kmalu predrago, da bi se sploh kdaj prodali, če vštejemo še stroške skladiščenja. Amazon zato tem prodajalcem ponuja uničenje izdelkov, ki je cenejše od skladiščenja. Amazon ima pač v skladiščih omejen prostor, ki ga je treba zapolniti z izdelki, ki bodo čim hitreje prinesli čim več prihodkov. Viola Wohlgemuth pravi, da to v resnici pomeni, da je skladiščni prostor v tem primeru več...

Slo-Tech - Lažne novice so čedalje večji problem in včasih nasedejo celo ugledni mediji. Bloomberg je poleg še nekaj drugih medijev 22. novembra 2016 objavil vest, da je francoski gradbeni gigant Vinci odpustil svojega finančnega direktorja zaradi neverodostojnih poslovnih izkazov. Domnevno naj bi se pripravljali na revidiranje izkazov za leto 2015 in prvo polovico leta 2016, saj naj bi manjkalo več milijard dolarjev. To je imelo posledice na borzi, saj so delnice podjetja izgubile petino vrednosti (in jo sicer v naslednjih dneh pridobile nazaj).

Francoska agencija za trg vrednostnih papirjev (AMF) je Bloombergu zaradi incidenta izrekla globo v višini pet milijonov evrov. Povedali so, da je Bloomberg objavil lažno informacijo, to pa je storil, ker ni spoštoval pravil novinarske etike. Vest bi pred objavo zlahka preveril pri podjetju, a tega niso storili. Resda je bila lažna objava na prvi pogled videti verodostojno, saj sta bila oblika in grafična podobna enaka kot sicer, a je bila...

Nature - Raziskovalci z Univerze Berkeley so empirično potrdili, da lahko kvantne fluktuacije v vakuumu na zelo majhnih razdaljah prenašajo toploto, kar odpira nove možnosti nadzora toplotnih tokov v elektroniki.

V šoli učencem pri fiziki povedo, da se toplota prenaša na tri načine: s prevajanjem med dvema staknjenima objektoma; s konvekcijo ali pretokom tekočin in pa nazadnje s sevanjem, denimo sončne svetlobe. Radiacija je hkrati edina med temi tremi načini, ki zmore toploto prenašati po vakuumu. Toda očitno bo potrebno šolske knjige posodobiti, kajti fiziki s kalifornijske Univerze Berkeley so naposled eksperimentalno pokazali, kar se je v teoriji napovedovalo že več let: da zmorejo kvantne fluktuacije prav tako prenašati toploto skozi vakuum med dvema ločenima telesoma, le da pri zelo majhnih razdaljah. Tako odslej velja, da so načini prenosa toplote štirje.

Kvantne fluktuacije so pojav, ko zaradi Heisenbergovega načela nedoločenosti v vakuumu nenehno spontano prihaja do kratkotrajnih...

ECJ - Sodišče Evropske unije je odločilo, da Airbnb ni nepremičninski posrednik, pač pa zgolj storitev informacijske družbe, ki ponuja spletno orodje za oglaševanje in oddajo namestitev. Odločitev je pomembna za bodočo presojo položaja tega podjetja, ki se je s tem izognilo določenim odgovornostim, saj se mu ne bo treba držati pravil, ki sicer veljajo za nepremičninske agente. Spor je leta 2015 sprožilo francosko združenje hotelirjev Association for Professional Tourism and Accommodation (AHTOP), ki je zatrjevalo, da bi si Airbnb za delovanje v Franciji moral pridobiti licenco nepremičninskega posrednika in se ravnati po enakih računovodskih, zavarovalnih in finančnih standardih, kot druga nepremičninska podjetja. Airbnb se s podobnimi zahtevami spopada tudi v drugih mestih, denimo v Amsterdamu in Barceloni.

V sodbi se omenja tudi domala povsem nasprotna odločitev istega sodišča iz leta 2017 glede Uberja, platforme za ponujanje prevozov. V tem primeru je sodišče Uber razglasilo za...