Slo-Tech - Letala Boeing 737 Max, ki so se po skoraj dvoletni prizemljitvi vendarle začela vračati na nebo, bo ameriška agencija za letalstvo podrobno spremljala med leti. Vsa letala tega modela bodo namreč na vsakem letu v celoti spremljali s sateliti. Tehnologijo zagotavlja podjetje Aireon, nadzor pa poteka že od 29. januarja dalje. Spremljali ne bodo le lokacije, temveč vse nenavadne dogodke, kot so na primer hitri spusti.

Aieron je nastal leta 2012, ko sta ga ustanovili Iridium Communications in Nav Canada. S konstelacijo 66 satelitov zagotavljajo pokrivanje celotne zemeljske oble, kar je pomembno nad oceani. Sistem se je že prej uporabljal za sledenje letalom nad morjem. Gre za tehnologijo ADS-B, ki je tudi eden izmed glavnih virov podatkov za strani, kot so je Flightradar. Letala s sistemom ADS-B, ki je sedaj že obvezen, ves čas oddajajo informacijo o položaju, hitrosti, višini po GPS, barometrični višini, smeri in še nekaj drugih podatkov. Sprejemniki ADS-B na kopnem so že zelo...

Bloomberg - Ameriška banka Citigroup je lanskega avgusta hedge skladom nakazala 900 milijonov dolarjev. Naslednji dan jim je sporočila, da so naredili napako, in da lepo prosijo, če jim lahko denar vrnejo. Skladi so dejali, v resnici ste nam bili ta denar dolžni. Banka je rekla, teoretično res, ampak zgodba je komplicirana, se vidimo na sodišču. In po najnovejši razsodbi sodišča so imeli skladi prav. A zgodba je zanimiva predvsem zato, ker se je bizarna napaka zgodila zaradi katastrofalnega uporabniškega vmesnika na zanič programski opremi, ki jo uporablja Citigroup. To je v resnici zgodba o pomenu načrtovanju uporabniških vmesnikov.

Citigroup je koordiniral sindicirano posojilo podjetju Revlon, ki je bilo odobreno leta 2016 za sedem let. Ker je imel Revlon nekaj finančnih težav, so posojilo reprogramirali, tako da so nekateri posojilodajalci dobili zavarovani dolg, drugi pa ne, zaradi česar so želeli podjetje tožili. Potem pa jim je en dan pred vložitvijo tožbe od Citigroupa prejeli 900...

Wired News - V Franciji je minuli mesec začela veljati obveznost, da morajo proizvajalci elektronskih naprav priložiti indeks popravljivosti (indice de réparabilité), piše Wire. S to potezo, ki jo je Francija uvedla prva na svetu, se borijo proti načrtovani zastarelosti (planned obsolescence), ki je eden glavnih razlogov za velike količine elektronskih odpadkov. Do konca leta Francija še ne bo izrekla glob, a nekateri proizvajalci so že izračunali vrednosti indeksa za svoje naprave.

Višja vrednost indeksa pomeni, da ima naprava več zamenljivih in popravljivih delov, tako da je vsaj v teoriji dolgoživejša. S tem želijo Francozi zaustaviti in obrniti trend zadnjih let, ko so elektronske naprave, še posebej pametni telefoni, postajale čedalje bolj zalepljene in nepredušne. Začelo se je z baterijami, ki jih nenadoma uporabniki niso mogli več sami zamenjati, nadaljevalo pa tudi z dizajnom in drugimi odločitvami, zaradi katerih se po navadi bolj splača kupiti novo napravo kakor zamenjati staro....

BBC - Vrhovno sodišče Velike Britanije je z zavrnitvijo Uberjeve pritožbe potrdilo tri predhodne razsodbe nižjih sodišč, da morajo imeti Uberjevi vozniki polnopraven status delavca in da niso samozaposleni, kakor trdi ameriška firma. Ker višje inštance za pritožbe ni več, je to konec šest let trajajočega sodnega postopka, toda boja za pravice gig delavcev še zdaleč ni konec.

Podobno kot drugod v razvitem svetu, tudi v Združenem kraljestvu poteka žolčna polemika o delavskem statusu voznikov Uberja in začasnih delavcev za novodobne digitalne platforme nasploh (gig economy). Dilemo je v mnogočem karakteriziral sodni proces, ki sta ga v imenu dveh ducatov Uberjevih voznikov leta 2015 pričela voznika James Farrar in Yaseen Aslam. Od takrat so jima tri sodne inštance pritrdile, da bi morali vozniki uživati status zaposlenega in s tem povezane pravice, kot so minimalna plača, plačan dopust, odmori in podobno. V Uberju se s tem niso strinjali in so vložili pritožbo še na vrhovno sodišče, s...