Slo-Tech - Na internetu se je nezaščitena znašla baza dveh milijonov oseb, ki po oceni raziskovalca, ki jo je opazil, predstavlja seznam ljudi, ki jim je prepovedano letenje (no-fly list) ali so kako drugače zanimivi za varnostne službe po svetu. Bazo je julija letos odkril Bob Diachenko na strežnikih Elasticsearch, kjer ni bila zaščitena. Z interneta je izginila tri tedne po prijavi na Službo za domovinsko varnost (DHS) v ZDA.

V bazi je bilo 1,9 milijona vnosov, ki so vsebovali polje, kot so TSC_id (TSC je Terrorist Screening Center), watchlist_id, no_fly_indicator, country_of_issuance, nomination_type ipd. Vse to kaže, da gre verjetno za seznam oseb, ki so ga izdelale varnostne agencije. Terrorist Screening Database, ki obstaja od 11. septembra 2001 (napadi na WTC), je leta 2016 vsebovala okrog 1,8 milijona oseb, torej je velikostni razred ustrezen.

Baza je bila odkrita 19. julija letos na strežniku, ki je imel bahrajnski IP-naslov. Po prijavi na DHS, ki jo je Diachenko izvedel še isti...

Slo-Tech - Google in Facebook sta napovedala, da bosta sodelovala pri gradnji novega podmorskega podatkovnega kabla Apricot, ki bo leta 2024 povezal Japonsko, Singapur, Tajvan, Guam, Filipine in Indonezijo. Začetna kapaciteta kabla bo 190 Tb/s, ki jo lahko v prihodnosti z nadgradnjo še povečajo. Dolg bo 12.000 kilometrov. To ni prvi podmorski kabel, ki ga podjetji financirata skupaj, saj bo tudi Echo med Singapurjem in ZDA plod sodelovanja.

V zadnjih letih se je spremenil koncept financiranja podmorskih kablov, kjer klasične operaterje in ponudnike prenosa izrivajo Google, Facebook, Amazon in drugi ponudniki internetnih storitev. Google je prvič podmorski kabel sofinanciral leta 2010, ko je sodeloval pri Unityju, ki je povezal Los Angeles in Čikuro na Japonskem. To je bil eden prvih kablov, ki jih je naročil in plačal konzorcij, katerega del so bili tudi končni uporabniki (torej Google). Odtlej se praksa širi in leta 2019 je že več kot 60 odstotkov vseh kapacitet izkoriščalo nekaj ponudnikov...

Slo-Tech - Na portalu N1 pišejo, da je bil Zavod za gradbeništvo (ZAG) žrtev spletne prevare, zaradi katere so za sedaj izgubili 234.000 evrov (morda pa bodo del tega dobili nazaj). Podrobnosti o incidentu, ki se je zgodil novembra lani, so dostopne v poslovnem poročilu za minulo leto.

V projektu CINDERELA sodeluje tudi makedonski Inštitut za civilni inženiring (CEIM), ki bi mu moral ZAG plačati omenjeni znesek iz projektnih sredstev. V evropskih projektih namreč koordinator prejme avansna sredstva za partnerje, ki jih potem posreduje partnerjem glede na časovnico izvajanja projekta. Ko je ZAG CEIM obvestil, da jim lahko nakažejo denar, je CEIM odgovoril s sporočilom, da imajo nov bančni račun. Po poizvedbi ZAG-a so priložili tudi potrdilo o lastništvu računa, ki je vsebovalo podpise in pečate banke in inštitucije. Zato je ZAG plačilo izvedel na ta novi račun, ki je bil odprt pri švedski banki Nordea na Švedskem.

Ko je CEIM čez dva tedna sporočil, da denarja še niso prejeli, so začeli...

Intel - Pri Intelu v pripravi na lansiranje svojih diskretnih grafičnih kartic počasi zaganjajo oglaševalsko kampanjo. Za začetek so povedali, katero ime bodo naprave nosile: Arc.

Dolgo je trajalo, da so v Intelu po propadu projekta Larrabee ponovno zagnali razvoj lastnih grafičnih čipov, toda tokrat so podvig zastavili nadvse širokopotezno, saj krovna družina Xe vsebuje celoten spekter rešitev: od linije integriranih vezij Xe-LP do velikih GPGPU procesorjev pod znamko Xe-HPC in strežniških grafičnih kartic Xe-HP. Vmes pa ždi še četrta kategorija: Xe-HPG, kamor sodijo zmogljive grafične kartice za domače uporabnike. Xe-LP smo že videli v procesorjih Tiger Lake in pa diskretni kartici DG1. Sedaj je na vrsti Xe-HPG, katerega uvodni čip oziroma kartica je imel doslej kodno ime DG2. V Santa Clari so liniji Xe-HPG sedaj naposled nadeli konkretno tržno ime: Intel Arc. DG2 pa je postal arhitektura Alchemist. V klasični Intelovi navadi so omenili tudi nekaj naslednikov; to so po vrsti Battlemage,...