Evropski parlament - Evropski parlament in Svet sta dosegla okvirni dogovor o vsebini nove direktive o delu prek platform (Platform Work Directive), s katero bo v EU urejen pravni status delavcev na modernih platformah, denimo Uber ali Wolt. Po ocenah Komisije je v EU trenutno okoli 5,5 milijona ljudi, ki si kruh služijo prek platform in jih zakonodaja trenutno šteje kot samozaposlene, čeprav to niso v pravem pomenu besede. Zaradi tega trenutno niso upravičeni do vseh pravic, ki jih imajo redno zaposleni.

Nova direktiva bo njihov status ustrezneje uredila. Po novem se bo predpostavljalo, da so ti ljudje zaposleni, če bodo izpolnjevali dva izmed petih kriterijev (lahko pa države to še zaostrijo). Ugotavljanje statusa bo lahko sprožil delavec, njegov zastopnik ali uradni organ, platforma pa bo lahko ugovarjala. Druga pomembnost novost bo preglednost algoritmov, katerih delovanje trenutno delavcem ni znano, v prihodnosti pa bodo morali biti seznanjeni z mehanizmom. Samovolja algoritmov bo omejena, saj...

Slo-Tech - Tudi na drugi stopnji je Evropska komisija izgubila v sporu z Amazonom, podobno kot že pred dvema letoma. Evropsko sodišče je razsodilo, da je odločba Evropske komisije iz leta 2017, s katero je Amazonu naložila plačilo 250 milijonov evrov dodatnih davkov, neutemeljena. Komisija je menila, da je Amazon pridobil nedovoljeno državno pomoč, ko je leta 2003 sklenil dogovor z Luksemburgom o ugodni davčni obravnavi. A sodišče je sedaj dvakrat povedalo, da to ne drži. Evropska komisija ni uspela dokazati, da je šlo res za nedovoljeno pomoč, je dejalo sodišče.

Na razsodbo ni možna pritožba, torej je Amazon dokončno prihranil 250 milijonov evrov, kolikor je Komisija zahtevala. Amazon zadovoljen z razsodbo. Poudarili so, da to dokazuje njihovo spoštovanje zakonodaje in da niso bili deležni nobene posebne obravnave. Povsem drugače pa so se odzvali v nevladni organizaciji za boj proti revščini Oxfam. Dejali so, da gre zgodnje božično darilo za Amazon, saj so se izmaknili desetletju staremu...

Slo-Tech - Pred poldrugim letom je Evropska komisija začela preiskavo proti Applu zaradi suma kršitve protimonopolne zakonodaje, ker naj bi Apple Pay zlorabljal prevladujoči položaj na trgu. Dostop do standardnih tehnologij za brezstično nakupovanje (NFC), ki ga uporabljalo konkurenčne rešitve, pa je Apple omejeval, s čimer je zatrl konkurenco. Poln dostop do NFC je imel namreč le Apple Pay.

Očitno je tudi Apple precenil, da bo Evropska komisija verjetno ugotovila, da krši zakonodajo in mu naložila globo in popravljalne ukrepe. Tako je razumeti Applovo, za zdaj še neuradno pripravljenost, da odpre NFC tudi konkurenci ali pa ji morda celo omogoči dostop do NFC. Reuters poroča , da je Apple pripravljen konkurenci omogoči dostop do svojih sistemov za brezstično plačevanje na napravah iOS. To lahko razumemo kot odprt dostop do NFC ali pa dostop do Apple Paya, pri čemer podrobnosti še niso jasne.

S tem se želi Apple izogniti visoki kazni, ki lahko v skrajnem primeru znaša tudi do 10 odstotkov...

Slo-Tech - Velikokrat smo že pisali o inovativnih praksah proizvajalec strojev in opreme, ki si na vse načine prizadevajo obdržati nadzor nad njimi, tako da kupci v resnici niso nikoli zares lastniki. Spomnimo se primerov, ko so naprave za delovanje potrebovale oblak, proizvajalec pa je kasneje tega kratko malo ugasnil. Tudi tako velika infrastruktura, kot so poljske železnice, ja lahko tarča podobnih prijemov, kaže najnovejši primer.

Leta 2022 so namreč začeli opažati, da so nekateri novi vlaki, ki jih je proizvedel Newag, obstali. Očitnega razloga za nedelovanje niso mogli najti, zato so poklicali podjetje, ki ga poljske železnice najemajo za popravilo vlakov. Podjetje SPS Mieczkowski ni moglo odkriti vzroka za težave, kar je močno vznejevoljilo operaterja, ki jim je začel izstavljati tudi kazni.

Na koncu so vlake poslali v Newag, ki jih je uspel usposobiti. A kasneje so obtičali tudi drugi vlaki, ki se jih SPS Mieczkowski sploh ni dotaknil. Zato so se obrnili na poljske etične hekerje...