The New York Times - Facebook je včeraj napovedal spremembo svoje politike dopustnih oglasov. Medtem ko se dolga leta niso vmešavali v vsebino oglasov, dokler ti niso kršili zakonodaje, so v zadnjih dveh leti omejili, kaj se lahko oglašuje. Pred volitvami že od lani omejijo politične oglase, kar se bo zgodilo tudi z letošnjimi predsedniškimi volitvami v ZDA. Sedaj pa so se na seznamu nezaželenih oglaševalcev znašli proticepilci. Že vrsto let se na Facebooku krepijo skupine nasprotnikov cepljenja, letošnja zdravstvena situacija pa je Facebook spodbodla, da je prevzel aktivno vlogo.

Oglaševanje (plačane objave, reklame ipd.), ki trdi, da so cepljiva škodljiva, ali ljudi aktivno odvrača od cepljenja, ne bo več dovoljeno. Vodja iniciativ za zdravje v Facebooku Kang-Xing Jin je ob tem dejal, da je cilj podjetja poskrbeti, da informacije o varnosti in učinkovitosti cepiv dosežejo karseda širok krog ljudi, medtem ko oglase, ki bi z dezinformacijami škodijo javnemu zdravju, prepovedujejo. To ni edini primer...

Evropska komisija - Evropska vrhnja domena .eu, ki je v uporabi od leta 2006, bo dobila novega glavnega registrarja. Generalni direktorat Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (DG CONNECT) je objavil razpis, na katerega se lahko do konca leta prijavijo zainteresirani partnerji. Izbrani ponudnik bo od oktobra 2022 skrbel za (trenutno) 3,6 milijona domen .eu in registracijo novih. Domeno lahko uporabljajo posamezniki, pravne osebe in entitete, ki imajo sedež v Evropskem gospodarskem prostoru.

Da bi se izognili fiaskom, ki so jih pri iskanju registrarjev videli na primer v Kolumbiji, je Komisija postavila nekaj pogojev. Prijavijo se lahko le neprofitne organizacije iz Evrope. Trenutno to funkcijo opravlja EURid, ki poleg domene .eu skrbi še za cirilično in grško inačico (.ею in .ευ). EURid je v resnici konzorcij DNS Belgium in IIT-CNR (Italija), podružnice pa ima na Švedskem, Češkem in v Italiji. Za evropske domene skrbi že od same vzpostavitve pred 15 leti, sedaj pa ni...

Slo-Tech - Štiri mesece po prvi napovedi Zoom naposled le prinaša šifriranje klicev od pošiljatelja do prejemnika (end-to-end encryption, E2EE). Funkcionalnost bodo zagnali prihodnji teden, prvi mesec pa bo na voljo kot tehnični predogled. Na voljo bo vsem uporabnikom, tako plačljive kakor brezplačne različice, v klicih, ki imajo največ 200 udeležencev.

Kot pojasnjujejo, so vsi pogovori šifrirani že sedaj. Razlika bo v tem, kdo ima ključe. Trenutno ključe ustvarijo Zoomovi strežniki in jih razdelijo udeležencem, zato so komunikacije varne pred prisluškovanjem tretjih oseb, Zoom pa bi teoretično lahko poslušal. Sedaj bo protokol šifriranja ostal enak, le da bo ključe ustvaril gostitelj. Zoom bo tako le platforma za prenos šifriranih podatkov, (smiselneg) vpogleda vanje pa ne bo imel. Za zdaj bo treba E2EE izrecno omogočiti. S tem se onemogočijo določene funkcionalnosti, denimo streaming, transkripcija itd. Šifriranje uporablja algoritem AES 256-bitni GCM.

Slo-Tech - Apple je sinoči izpeljal svoj virtualni dogodek pod naslovom Hi, speed!, najpomembnejša najava je seveda bila namenjena novi generaciji pametnih telefonov. iPhoni 12 so štirje, vsi podpirajo 5G, vsi imajo OLED zaslone prekrite s prevleko Ceramic Shield, ki naj bi bolje ščitila pred udarci, prav tako vse poganja procesor A14 Bionic, ki smo ga prvič srečali v letošnji četrti generaciji iPadov Air. Vsem je skupno tudi to, da prvikrat k kupcem prihajajo brez polnilca (vsi podpirajo brezžično polnjenje) in slušalk. Mislite si, kar si hočete, pri Applu so tovrstno varčevanje pojasnili z večjo skrbjo za okolje.

iPhone 12 in iPhone 12 Mini sta osnovna, cenejša modela, oba po ploščati zasnovi robov nekoliko spominjata na štirico oz. petico izpred let. Na zadnji strani imata dva objektiva, ki oba podpirata nočni način zajemanja fotografij. Največja razlika med obema modeloma je velikost zaslona, Mini ima diagonalo 5,4, iPhone 12 pa 6,1 palca, večji bratec ima tudi malenkost zmogljivejšo...

CNet - Sodni spisi so razkrili, da je letošnje poletje ameriške preiskovalce do aretacije osumljenca pripeljala splošna poizvedba glede iskanja določenega pojma v Googlovem iskalniku, kar bi lahko bilo protiustavno.

Ko ameriški preiskovalni organi s sodnim nalogom potrkajo na Googlova vrata, gre običajno za željo po informacijah o lokaciji točno določenega osumljenca ali njegovi dejavnost v širšem Googlovem oblaku. V letošnjem poletju pa so policisti glede na odprte sodne dokumente za iskalnik uporabili obratno metodo. Avgusta so aretirali Michaela Williamsa, prijatelja priprtega pevca R. Kellyja, ki je obtožen mnogoterih spolnih zlorab; Williams naj bi namreč z namenom zastraševanja zažgal avto ene od prič v procesu. Do njega so se dokopali na podlagi zahtevka o IP-naslovih oseb, ki so v Googlov iskalnik vnesle naslov žrtve. Enega od tako pridobljenih IP-naslovov so preiskovalci uspeli povezati z Williamsovim telefonom, nakar je sledila nova poizvedba, osrediščena okoli njegovih...