Slo-Tech - Družbena omrežja so lahko močan katalizator, ki nagiba razpoloženja uporabnikov eno ali drugo smer, ter podpihuje obstoječa občutja. To se nanaša tudi na problem samopoškodovanja, ki se ga je Pinterest lotil odgovorno. Na današnji dan, ki je posvečen duševnemu zdravju, so pojasnili, kako se borijo proti širjenju vsebin, ki bi promovirale samopoškodovanje.

Za prepoznavanje vsebin, ki prikazujejo, opravičujejo ali vzpodbujajo samopoškodovanje, uporabljajo strojno učenje (machine learning). Umetno inteligenco so uspeli tako izuriti, da odstrani 88 odstotkov tovrstnih vsebin, pri čemer se to sedaj zgodi trikrat hitreje kot nekoč. Prav tako so s platforme odstranili 4600 ključnih besed in fraz, ki so povezane z negativnim vedenjem do sebe. Uporabnikom, ki te ključne besede iščejo, pa nudijo pomoč. V programu, ki so ga razvili z nevladnimi organizacijami National Suicide Prevention Lifeline, Vibrant Emotional Health in Samaritans, identificirajo uporabnike, ki izkazujejo vedenje ljudi v...

Secure List - Nova zvrst malwara je v zadnjem času prizadela brskalnika Chrome in Firefox. Zlobna koda, poimenovana Reductor, je sposobna prestrezati šifriran promet, prvi so jo že aprila letos odkrili pri Kaspersky Labs, kjer so o njej pripravili tudi poročilo. Reductor sam po sebi ne poskuša dešifrirati samih omrežnih paketkov, namesto tega v brskalniku prilagodi notranji generator psevdonaključnih števil (PRNG), ki omogoča zasebnost povezave med strežnikom in odjemalcem. Ko je enkrat nameščen, spremlja spletni promet okužene naprave, obenem pa omogoča tudi oddaljeni dostop do naprave; napadalci lahko prek njega prenašajo, nalagajo in zaganjajo poljubne datoteke. Reductor je tako redek primer zlobne kode, ki omogoča vse našteto.

Kot se je pokazalo, so okužbe sistema večinoma potekale prek prenosov programov iz spletnih strani z "warez" programsko opremo, ki pa sama po sebi ni bila okužena. Napadalci so namestitveno datoteko namreč med prenašanjem prestregli in jo "on the fly" opremili z...

Slo-Tech - Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo bodo podelili za dosežke, ki so še posebej tesno povezani z računalništvo in preostalimi elektronskimi napravami, ki jih uporabljamo vsakdan. Ameriški fizik John Goodenough, britanski kemik Stanley Whittingham in japonski kemik Akira Jošino so se v zgodovini zapisali z razvojem litij-ionskih baterij, za kar bodo decembra prejeli tudi Nobelovo nagrado. Goodenough je s 97 leti tudi najstarejši prejemnik Nobelove nagrade doslej.

Litij-ionske baterije so danes tako samoumevne, da si pogosto sploh ne sprašujemo več o viru ali skladišču energije za prenosne naprave. To preprosto obstaja, tehnologija je robustna in zanesljiva, ves čas pa se zlagoma izboljšuje. Litij-ionske baterije so dosegle kapacitete in zanesljivost, da se uporabljajo tudi v električnih vozilih in celo v velikih skladiščih energije za stabilizacijo električnega omrežja.

Baterije so v osnovi preproste, v praksi pa izjemno zapletene, saj je njegova uporabnost odvisna od nešteto...

Wired News - Pri Sonyju so potrdili, da bo njihova naslednja konzola, ki izide konec prihodnjega leta, nosila ime Playstation 5, in razkrili še nekaj zanimivosti, med drugim modernejši sistem povratnega odziva v kontrolerju.

Ker Sony letos ne mara za igričarske sejme, nam podatke o nasledniku Playstationa 4 odmerja po kapljicah. Kakor spomladi so se tudi tokrat izpovedali Wiredu (plačljiv vir, alternativa) in za začetek potrdili, da bo šlo res za Playstation 5 ter da prispe okoli novoletnih praznikov prihodnje leto. Nato se je šef razvoja Mark Cerny osredotočil predvsem na njegov igrator - ki bo po obliki zelo blizu obstoječemu DualShocku 4, toda z vtičem USB-C - ter na shrambo SSD. V prvem primeru je opisana naprednejša izvedba haptične tehnologije, skozi katero bo kontroler sposoben prostorske in predvsem bolj fine predstave okolice v igri, kot pa jo premore aktualni rumble: če bomo na primer z eno stranjo avta zapeljali na pesek ali bankino, bo mogoče to začutiti z dlanmi. Nastavljivo...