Slo-Tech - Google je pred tednom dni sporočil, da je v Windows odkril ranljivost (CVE-2020-17087), ki jo hekerji že aktivno izkoriščajo, zato je Microsoftu dal na razpolago le sedem dni za zakrpanje. Microsoft tako kratkega roka ni izpolnil, zato je Google v v petek zvečer razkril podrobnosti ranljivosti. Ta je nezakrpana (0-day), aktivno napadana in sedaj povsem razkrita. Microsoft bo popravek izdal ob naslednji priložnosti, to je drugi torek v mesecu (10. novembra) na tako imenovani Patch Tuesday.

Googlov Project Zero je namenjen iskanju ranljivosti v najrazličnejši programski opremi več proizvajalcev. O odkritih ranljivostih obvestijo proizvajalca, ki ima potem 90 dni časa, da izda popravek. Google po izdaji popravka ali najpozneje v 90 dneh javnosti razkrije podrobnosti ranljivosti, s čimer se poskrbi, da imajo proizvajalci motivacijo v doglednem času izdelati popravek. Roki pa se spremenijo, ko je ranljivost že aktivno zlorabljena. V tem primeru Google počaka le sedem dni, kar v...

Slo-Tech - Bitcoin je ponovno živahnejši. Včeraj je njegov tečaj za hip presegel 14.000 dolarjev, s čimer je dosegel najvišjo vrednost po poku balona v začetku leta 2018. Tedaj je bitcoin za hip dosegel celo 20.000 dolarjev, potem se je razletel vse do 3500 dolarjev decembra 2018. Junija lani je spet dosegel 13.800 dolarjev, vmes upadel do 5000 dolarjev, sedaj pa je še malo višje.

Ne dosegajo pa vse kriptovalute tako izrazitih vrhov. Litecoin je s 55 dolarji še vedno niže, kot je bil avgusta letos (70 dolarjev) ali junija lani (140 dolarjev). Bitcoin cash je z 260 dolarji prav tako niže kot avgusta in septembra. Podobno velja za ether, ripple in še številne druge kriptovalute. K rasti bitcoina je pripomoglo več dejavnikov, med katerimi so najava Paypala, da ga bo (skupaj s še nekaterimi kriptovalutami) podprl, predlog uredbe Evropske komisije za zakonsko ureditev kriptopremoženja, naraščajoča zaskrbljenost na delniškem trgu spričo negotovosti ob koronakrizi in nasploh pozitivno razpoloženje...

Intel - V Intelu so na trg poslali prvo diskretno grafično rešitev po dolgem času, kartico Iris Xe MAX, ki smo jo doslej poznali pod kodnim imenom DG1. Zaenkrat bo na voljo zgolj OEM partnerjem za vgradnjo v prenosne, prihodnje leto pa tudi v namizne računalnike.

Slo-Techa še ni bilo, ko je Intel leta 1998 lansiral grafično kartico i740. Z nesojenimi naslednicami vred je že po dobrem letu dni neslavno odšla na smetišče zgodovine, ker sta jo 3dfx Voodoo2 in Nvidijina RIVA TNT gladko povozili. Vse odtlej so v Santa Clari ostajali omejeni na integrirane grafične tehnologije, kjer sicer po volumnu proizvodnje že dolgo prevladujejo, medtem ko jim preboj na prizorišče diskretnih rešitev nikakor ne uspe. Sage okoli Larrabeeja se raje sploh ne bomo dotikali, pa tudi GPGPU linijo Xeon Phi so lani ugasnili. Zato je tehnologija Xe (oziroma, če smo pikolovski, X^e) za modri tabor zgodovinski korak: po več kot dveh desetletjih se vračajo z diskretno grafično kartico, ki je dejansko namenjena...

Slo-Tech - Tudi med Slovenci zelo priljubljena nemška internetna banka N26 je začela zaračunavati ležarino. V novih pogojih uporabe in ceniku, ki so začeli veljati 19. oktobra, je dodana postavka za ležarino na pozitivna stanja, ki presegajo 50.000 evrov. Kdor ima višje stanje, mu bo N26 obračunala ležarino v vrednosti 0,5 odstotka stanja, če je račun odprl 19. 10. 2020 ali kasneje. Starejši komitenti vsaj za zdaj ostajajo izvzeti in jih novi strošek ne bo prizadel. Novost tudi ne velja za uporabnike na Portugalskem in za imetnike plačljivih računov N26 Metal.

S tem je N26 uvedla najnižjo mejo za zaračunavanje ležarine med internetnimi bankami z malo poslovalnicami ali brez njih po nemškem vzoru (direktbank). Nemške ING, DKB, Consorbank, ki sodijo v isto kategorijo, nimajo postavke za ležarino. Revolut, ki je prav tako izjemno priljubljen med Slovenci, ležarine takisto ne zaračunava. Tudi klasične banke ne zaračunavajo ležarin pri tako nizkih zneskih, temveč nad 100.000 ali 250.000 evrov,...