Slo-Tech - V ponedeljek objavljena raziskava o povezavi sladila eritritola s srčno-žilnimi bolezni je dvignila precej prahu, saj je pokazala pozitivno korelacijo. V Nature Medicine objavljena raziskava na 4000 posameznikih kaže, da obstaja pri ljudeh povezava med koncentracijo eritritola v krvi in povišanim tveganjem za razvoj bolezni srca in ožilja, vključno z infarktom. Miši, ki so ga dobivala v hrani, so imele več tromboz.

Eritritol je popularno sladilo naravnega izvora, ki se uporablja v pijačah sladkega okusa, ki nimajo sladkorja in se zato oglašujejo kot dietne ali brezkalorijske. Eritritol je približno tretjino manj sladek od saharoze (namiznega sladkorja), a ga človeško telo ne more uporabiti kot vira energije, zato nima kalorične vrednosti. Od sredine 90. let je eritritol v uporabi ko umetno sladilo v pijačah in hrani, saj so ga odobrile vse pomembnejše nacionalne agencije. Ker je primerljivo sladek kot saharoza, se lahko uporablja v enakem razmerju - z njim preprosto zamenjajo...

Slo-Tech - Evropska komisija je danes predstavila predlog nove direktive o vozniških dovoljenjih, ki med drugim predvideva digitalno vozniško dovoljenje. Z novo zakonodajo želijo doseči cilj nič smrtnih žrtev na evropskih cestah do leta 2050, k čemur bo pripomoglo tudi doslednejše čezmejno preganjanje prometnih prekrškov. Minulo leto je na evropskih cestah umrlo 20.000 ljudi, večinoma pešci, kolesarji in voznikih motornih koles.

Evropsko digitalno vozniško dovoljenje bo dostopno na pametnem telefonu ali drugi digitalni napravi, veljajo pa bo v celotni Evropski uniji. Na ta način bodo zamenjava, podaljševanje ali zamenjava vozniškega dovoljenja enostavnejši. Vse postopke bo namreč možno izvesti prek interneta. Po prehodnem obdobju bodo digitalna vozniška dovoljenja uporabna po celi EU, a ne bodo obvezna. Posameznik bo še vedno lahko imel fizično kartico ali oboje. Predvidevajo, da bodo podrobna pravila dorečena 18 mesecev po sprejetju direktive, izdajanje teh dovoljenj pa bo steklo še...

Slo-Tech - Googlove pametne ure Pixel Watch, ki so izšle oktobra lani, so dobile manjkajočo funkcijo, ki jo Applove ali Samsungove ure že imajo. Odslej zaznavajo padce in pokličejo na pomoč. Ura ima vgrajene pospeškomere in elektronske žiroskope, ki merijo njen položaj in njegovo spremembo. Algoritem, ki se je natreniral s strojnim učenjem, pa iz teh podatkov skuša izluščiti, ali je lastnik ure v težavah, torej ali je padel in ne more vstati. Ura bo počakala 30 sekund po hudem padcu, nato pa bo začela vibrirati, piskati in utripati. Če se uporabnik ne bo odzval v eni minuti, bo avtomatično poklicala na pomoč (klic v sili) in posredovala lokacijo.

Uporabnost funkcije je odvisna predvsem od natančnosti algoritma. Google trdi, da bo znal ugotoviti, ali je lastnik hudo padel, se zgolj spotaknil ali pa se zgolj ukvarja s športom. Ali bo to delovalo v praksi, bomo še videli. Applove ure so imele s tem nemalo težav in so na smučiščih klicale reševalce, medtem ko so njihovi lastniki nič hudega...

Slo-Tech - LastPass je objavil dodatne informacije o vdoru v svoje sisteme, ki so ga prvikrat potrdili decembra lani in se je z vsakim dodatnim razkritjem izkazal za še bolj problematičnega. Vektor za napad je bila ranljivost v programski opremi, ki jo je na domači računalnik namestil eden izmed razvijalcev (DevOps), s čimer so napadalci prišli do prijavnih podatkov za njegov službeni račun.

Prizadeti razvijalec je imel na svojem računalniku v profilu LastPass prijavne podatke za šifrirane podatke na strežnikih Amazon S3, ki so zaščiteni z AWS S3-SSE, AWS S3-KMS ali AWS S3-SSE-C. Za dostop je bilo treba spričo delujoče MFA pridobiti dostopne ključe AES in LastPassove šifrirane ključe. Žal pa je razvijalec na svoj računalnik namestil programsko opremo Plex z varnostno ranljivostjo, prek katere so napadalci na njegov računalnik podtaknili program za beleženje vnosov (keylogger). S tem so napadalci dobili njegovo geslo za dostop in tudi kodo za odprtje njegovega LastPassovega profila, v katerem...

Slo-Tech - Wikipedija je v številnih nedemokratičnih režimih na seznamu nezaželenih spletnih strani, ki so zategadelj često blokirane. V Rusiji pa so se lotili izrekanja glob zaradi objav, ki se ne ujemajo s propagando iz Kremlja. Ker se upravljavci Wikipedije ne uklonijo, je stran prejela že tretjo globo od lanskega napada na Ukrajino.

Lanskega junija so Wikipediji izrekli pet milijonov rubljev kazni (63.000 evrov), ker naj bi širila dezinformacije. Šlo je za članke o napadu na Ukrajino, bitki za Kijev, vojnih zločinih med napadi na Ukrajino, bombardiranju bolnišnice v Mariupolju in tamkajšnjega gledališča ter pokolu v Buči. Še dva milijona rubljev globe so izrekli novembra zaradi člankov o nenasilnem odporu ukrajinskih civilistov in oceni ruskega napada na Ukrajino. Kateri članki so ruske oblasti ujezili to pot, še ni znano.

Iz Wikimedije so sporočili, da se ne bodo uklonili pritiskom po cenzuri. Vsebine pripravljajo in preverjajo prostovoljci, ki poskrbijo za zanesljivost in faktografsko...