Slo-Tech - Tesla in Pacific Gas and Electric Company bosta v Kaliforniji v Moss Landingu zgradila največjo baterijsko elektrarno na svetu, ki bo imela kapaciteto 1,2 GWh (toliko energije Nuklearna elektrarna Krško proizvede približno v slabih dveh urah). Elektrarna bo imela omenjeni baterijski paket, ki bo namenjen skladiščenju viškov energije iz vetrnih in sončnih elektrarn, ob povišani porabi pa bodo energijo sproščali v omrežje. Energijo bodo skladiščili s klasičnimi litij-ionskimi baterijami.

Gradnja se bo začela še ta mesec, dokončali pa naj bi jo do konca leta. Gradbeno dovoljenje so dobili ta teden. Pred dvema letoma je v Avstraliji začel delovati dotlej največji baterijski kompleks, ki je imel moč 100 MW in kapaciteto 129 MWh, torej desetkrat manj od najnovejšega. Ta bo imel moč 250 MW, torej jo bo lahko zagotavljal dobre štiri ure.

V Moss Landingu trenutno stoji velikanska plinska elektrarna, ki jo oblasti želijo zapreti in preiti na obnovljive vire energije. Teslina iniciativa je...

Slo-Tech - Podjetju Clearview, ki je razvilo program za identifikacijo ljudi na podlagi fotografij ter v ta namen ustvarilo bazo več kot treh milijard fotografij, kar tržijo številnim organom po svetu, je ušla baza strank. Clearview je ta teden o incidentu obvestil svoje stranke, iz katerega je razvidno, da gre za podatke o strankah, število registriranih računov za pregled in število opravljenih poizvedb za ljudmi.

Kopijo tega seznama so pridobili pri Buzzfeed in ugotovili, da je bilo uporabnikov več kot 2200. Čeprav Clearview trdi, da aplikacija ni namenjena končnim uporabnikom, temveč organom, državnim službam in agencijam, so med strankami celo Walmart,Best Buy, Macy's in NBA. Večina izmed teh 2200 je aplikacijo 30 dni uporabljala brezplačno in se potem za nakup ni odločila, Macy's pa se na primer je. Zakaj točno veleblagovnica uporablja program za identificiranje ljudi, ostaja nepojasnjeno. Ni presenetljivo, da bi si to želeli z vidika preprečevanja tatvin, vprašanje je, ali to smejo....

Slo-Tech - Prizivno sodišče v San Franciscu je v sporu med ustvarjalci kanala PragerU in YouTubom odločilo, da slednji ni javni prostor, ki bi ga zavezoval prvi amandma k ameriški ustavi o svobodi govora. Ta prelomna odločitev pomeni, da lahko YouTube v skladu s svojimi smernicami odstranjuje vsebino, ki je po njegovem mnenju neprimerna.

PragerU sta leta 2009 ustanovila konservativca Dennis Prager in Allen Estrin. Kanal objavlja približno pet minut dolge videoposnetke, v katerih govorec predava ali opisuje neko temo. Na kanal letijo očitki o pristranskosti, zato je Google nekatere videoposnetke demonetiziral oziroma jih posebej označil (restricted mode), kar predstavlja omejitve pri ogledu (denimo starostne). Google je nekaterim posnetkom, na primer tistim o globalnem segrevanju, poleg opisa dodal tudi dodatne informacije (fact-check). Gre za širša prizadevanja podjetja, da bi o temah, ki so pogosto napačno predstavljene (npr. pristanek na Mesecu), preprečil širjenje dezinformacij.

Zaradi...