Slo-Tech - Vsako leto 1. januarja v javno last preidejo dela, ki so bila v ZDA izdana pred več kot 95 leti, kar obsega kup popularne kulture, ki je relevantna tudi za našo družbo. Lani je bil to na primer originalni Popaj, letos pa so na vrsti stvaritve iz leta 1930. Kljub časovni oddaljenosti so med njimi številni še zelo relevantni junaki.

Ko delo preide v javno last (public domain), lahko z njim vsakdo počne karkoli. To vključuje predelavo del in izvedena dela (derivative works), kar se tipično najprej udejanji v grozljivkah in pornografiji. Seveda pa lahko tudi brez omejitev razpečujemo originalna dela. Na Univerzi Duke vsako leto pripravijo seznam najpomembnejših del, ki so odslej javna.

Do leta 1998 je veljalo 75-letno obdobje zaščite, nato pa je Copyright Term Extension Act to obdobje podaljšal na 95 let. Med letoma 1998 in 2018 tako nobeno delo ni prešlo v javno last, dokler niso leta 2019 dela iz leta 1923 končno postala javna. Tako bo še nekaj desetletij, medtem ko za dela, ki so...

Slo-Tech - NASA bo zaprla svojo največjo raziskovalno knjižnico v Goddardovem vesoljskem centru v Marylandu, potem ko je administracija zmanjšala financiranje agencije za 25 odstotkov. V naslednjih dveh mesecih bodo pregledali, katero gradivo bi lahko shranili v državne depoje, preostanek pa bodo uničili, kot je to praksa pri odpisu državnega premoženja. Z ukinitvijo knjižice bodo privarčevali 10 milijonov dolarjev obratovalnih stroškov letno in še okoli 64 milijonov dolarjev načrtovanih vzdrževalnih in investicijskih stroškov v prihodnjih letih. Proračun agencije je lani znašal 25 milijard dolarjev, letos pa bo četrtino nižji. Vse od leta 1991 financiranje NASE kot delež zveznega proračuna upada in je z enega odstotka zgrmel na 0,37 odstotka, letos pa je že okoli 0,25 odstotka.

V Goddardovem vesoljskem centru krčijo še številne druge programe. Število zaposlenih je z dobrih 10.000 upadlo na 6.600. Poleg knjižnice v tem centru bodo letos zaprli še dve drugi, od leta 2022 pa so jih skupno...

Slo-Tech - Vodenje največje raziskovalne ustanove na svetu je z novim letom prevzel britanski fizik Mark Thomson, čigar prva naloga bo precej nenavadna. Veliki hadronski trkalnik (LHC) bo ustavil, ker je napočil čas za redno vzdrževanje in tudi za nadgradnjo. To pa ne pomeni, da bodo fiziki brez dela.

V minulih letih je LHC ustvaril terabajte podatkov, ki jih bo treba analizirati. Medtem bodo inženirji nadgrajevali LHC v HL-LHC, ki bo omogočal trke z energijami do 14 TeV z luminoznostjo 3 ab⁻¹. Če bo šlo vse po načrtih, bo HL-LHC začel obratovati leta 2030, ko se bo Thomsonov 5-letni mandat iztekal.

HL-LHC bo deloval do leta 2041, v CERN-u pa se že pripravljajo na FCC (Future Circular Collider), ki bo še trikrat večji in za katerega bo treba prekopati dobršen del okolice Ženeve. Novi tunel bi meril 91 kilometrov in bo tekel 400 metrov pod površjem. O FCC bodo članice glasovale leta 2028, a že sedaj je jasno, da samo države članice ne morejo financirati njegove gradnje. Najprej se bodo...