Slo-Tech - Aplikacije za hipno sporočanje WhatsApp, Signal in do neke mere tudi Telegram uporabljajo šifriranje od pošiljatelja do prejemnika, ki preprečuje prisluškovanje s prestrezanjem komunikacije. A to ne pomeni, da prisluškovanje nemogoče. Na Netzpolitik so pridobili interne dokumente nemške Zvezne carinske uprave (Zollkriminalamt), ki pričajo o pogostosti in enostavnosti prisluškovanja.
V te namene jim ni treba uporabljati trojanskega konja ali kakšnih drugih tehničnih metod. Uporabljajo standardne funkcije, ki jih imajo omenjene aplikacije. Glavna vrata v prisluškovanje je možnost uporabe na več napravah, koder so sporočila sinhronizirana v realnem času. Vstop pridobijo bodisi s prestrezanjem klasičnih smsov bodisi s fizičnim dostopom do naprave, na primer med pridržanjem ali zaslišanjem. Gre torej za analog ribarjenja, ki ga uporabljajo tudi številni zlikovci in tuji agentje. V preteklosti so tuje obveščevalne službe na tak način prisluškovale tudi nemškim politikom, kar je povzročilo veliko ogorčenja.
Drugo vprašanje je zakonitost tega početja, do katerega se na tem mestu ne bomo opredeljevali. Nekateri pravni strokovnjaki svarijo, da je vrednost takšnih dokazov nizka zaradi potencialne neustavnosti njihovega zbiranja. Tehnično pa tovrstna razkritja kažejo, da so tudi najboljša orodja varna le toliko, kolikor pazimo na svoje naprave in kolikor je trden najšibkejši člen. Če se na katerikoli točki uporablja sms, je to precej ranljivo.
drama queen, moti me izraz »prisluškovanje« . kot da so policisti prebili enkripcijo ali našli neko čarobno zadnjo odprtino, kar je čisto zavajanje.
V resnici gre le za navadno povezavo nove naprave (Linked Devices), ki deluje samo, če jim sam daš telefon v roke in potem kot popoln kekec niti ne preveriš aktivnih sej. Če po zaslišanju naprej sproščeno dopisuješ na kompromitirani napravi, ti ne prisluškuje napredna tehnologija, ampak tvoja lastna naivnost.
ki deluje samo, če jim sam daš telefon v roke in potem kot popoln kekec niti ne preveriš aktivnih sej. Če po zaslišanju naprej sproščeno dopisuješ na kompromitirani napravi, ti ne prisluškuje napredna tehnologija, ampak tvoja lastna naivnost.
Torej, če ti zasežejo telefon, ga lahko oz. bi ga iz previdnosti moral obravnavati kot kompromitiranega. Zaradi tega zgubiš zaupanje v napravo, s tem naprava postane neuporabna, efektivno je naprava uničena. Torej policija uničuje privatno lastnino. Kriminalcem je vseeno (kupijo novega), navadnemu državljanu pač ne. Bi uspela tožba na podlagi tega?
Sem vprašal AI, dobil kar dolg odgovor, a zaključek je, da samo zaradi izgube zaupanja v napravo tožbe ne bi dobil, bi se pa potencialno dalo na podlagi drugih dokazov, kot je dokaz nameščene prisluškovalne programske opreme ali nelegalen zaseg osebnih podatkov.
Bottom line
You may have a viable claim if you can establish that police actually installed spyware or unlawfully accessed or altered the phone. Calling the phone "destroyed" because it can no longer be trusted is understandable, but it is usually not enough by itself to support a property-destruction claim. The most plausible legal theories are likely to be unlawful search or surveillance, privacy/data-protection violations, and recovery of proven consequential losses--not simple destruction of property.
The first essential fact is the jurisdiction. The limitation periods and required pre-suit notices can be short, especially for claims against government bodies.
drama queen, moti me izraz »prisluškovanje« . kot da so policisti prebili enkripcijo ali našli neko čarobno zadnjo odprtino, kar je čisto zavajanje.
V resnici gre le za navadno povezavo nove naprave (Linked Devices), ki deluje samo, če jim sam daš telefon v roke in potem kot popoln kekec niti ne preveriš aktivnih sej. Če po zaslišanju naprej sproščeno dopisuješ na kompromitirani napravi, ti ne prisluškuje napredna tehnologija, ampak tvoja lastna naivnost.
Torej gre za primere, ko bi lahko uporabnik v meniju videl, da je dodan nov linked device?
"prisluškujejo" lahko samo sporočilom, ne pa klicem (voice) ?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Pri meni je tako - ce mora zaposleni dati iz rok napravo (na letaliscih, kontrolnih tockah, itd) in gre le-ta izven vidnega polja, je ta naprava tretirana kot kompromitirana. V tem primeru se to tretira kot incident in se ga resuje po dogovorjenem postopku, uporabnik pa je ne sme uporabljati za sluzbene zadeve.
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25
Pri meni je tako - ce mora zaposleni dati iz rok napravo (na letaliscih, kontrolnih tockah, itd) in gre le-ta izven vidnega polja, je ta naprava tretirana kot kompromitirana. V tem primeru se to tretira kot incident in se ga resuje po dogovorjenem postopku, uporabnik pa je ne sme uporabljati za sluzbene zadeve.
Zanimivo. Kaj pa v primeru kompromitiranega Bluetooth gonilnika, brezžičnega vmesnika ali NFC-ja? Prav tako še nisem postavil vprašanja, kaj se zgodi v primeru ranljivosti v eni od teh strojnih komponent. Za to, da telefon izgine iz uporabnikovega nadzora, ni nujno potreben noben od teh scenarijev.
Smešno je,
da po skoraj petih letih še vedno nisi sposoben opredeliti,
pod kakšnimi pogoji zmagujemo v Ukljani.
Pri meni je tako - ce mora zaposleni dati iz rok napravo (na letaliscih, kontrolnih tockah, itd) in gre le-ta izven vidnega polja, je ta naprava tretirana kot kompromitirana. V tem primeru se to tretira kot incident in se ga resuje po dogovorjenem postopku, uporabnik pa je ne sme uporabljati za sluzbene zadeve.
Kolikokrat se je to zgodilo? Se napravo tretira kot trajno komprimitirano? Če da, je to strošek, ki ga krije kdo?
Pac nekje moras postaviti mejo, zapravljati vec kot je naprava/podatki vredna/i pac nima smisla. Glede na to, da so vsi telefoni iPhone, pac olajsa delo ker skrbis samo za eno verzijo iOS in aplikacij. Na obcutljivih potovanjih imajo vsi vkljucen Lockdown Mode, popupi iz raznih aplikacij so izkljuceni (ker gredo preko Apple oz. Google streznikov v primeru Androida), itd.
Zgodilo se je ze precejkrat in da, naprava se tretira kot kompromitirana. Strosek krije organizacija, kdo le, saj je naprava njena. Uporabnikom pac svetujemo, da osebnih naprav ne nosijo na obcutljiva potovanja. Odvisno od risk assessmenta pa gre naprava ali v DFU restore kjer se iOS nalozi popolnoma na novo, ali pa se jo odstrani iz poola.
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25
drama queen, moti me izraz »prisluškovanje« . kot da so policisti prebili enkripcijo ali našli neko čarobno zadnjo odprtino, kar je čisto zavajanje.
V resnici gre le za navadno povezavo nove naprave (Linked Devices), ki deluje samo, če jim sam daš telefon v roke in potem kot popoln kekec niti ne preveriš aktivnih sej. Če po zaslišanju naprej sproščeno dopisuješ na kompromitirani napravi, ti ne prisluškuje napredna tehnologija, ampak tvoja lastna naivnost.
Najprej: Messenger ne uporabljajte več, ker je preveč virusov in prisluškovanja. O tem se je govorilo in pisalo, pa tudi o tem, koliko podatkov Meta oziroma Facebook že leta zbira o lokacijah, napravah, stikih in uporabi svojih storitev.
Uporabljajte raje WhatsApp, ta je najboljši in najbolj varen. No, za kakšno leto se je potem izkazal za daleč najslabšega in ranljivega... Kar se je tudi dejansko pokazalo, ko so ven prihajale različne kritične varnostne luknje, hkrati pa je Meta prevzela nadzor nad podatki uporabnikov.
Potem: Viber je ta prava roba! To so spet govorili in pisali. Tukaj imate vse in najbolj varno... Potem pa so začele prihajati reklame, razni spami in vse skupaj je postajalo vedno bolj naloženo z marketingom. Tudi to se je izkazalo za precej slabo zadevo :D Ampak vseeno še vedno dosti boljše kot WhatsApp, čeprav je Rakuten Viber postal precej težak in prenatrpan z nadležnim marketingom ter raznimi sledilnimi tehnologijami.
Potem pride Signal. Ljudje, to je ta prava roba! so spet govorili in pisali. Najbolj varen, zasebnost na prvem mestu, boljše od tega skoraj ne more biti...
Ko človek misli, da boljšega ne more biti, pa pride članek in pokaže, da tudi Signal ni nekakšen čarobni ščit. Čeprav bi še vedno rekel, da je med temi aplikacijami najboljša izbira glede zasebnosti in varnosti. Ima namreč pravo end-to-end šifriranje, ampak nobena šifrirana aplikacija ti ne pomaga, če nekdo pride do same naprave oziroma operacijskega sistema. Če varnostne službe uporabijo nadzorno programsko opremo oziroma t. i. Staatstrojaner, lahko komunikacijo prestrežejo neposredno na napravi - še preden se sporočilo šifrira oziroma potem, ko se dešifrira.
Torej... naslednja stopnja glede varnosti bo očitno spet nazaj papirnato pismo, ki ga bo nesel golob?
