Slo-Tech - Izšla je že 67. inačica lestvice najhitrejših petsto superračunalnikov na svetu, na kateri je primat ponovno prevzela Kitajska. Na prvem mestu je kitajski superračunalnik LineShine, ki je s tem izrinil El Capitana. LineShine dosega hitrost 2,198 eksaflopov na sekundo, s čimer je prvi presegel mejo dveh eksaflopov. Ameriški El Capitan na drugem mestu zmore 1,809 eksaflop na sekundo, sledijo pa nemška Frontier (1,353 eksaflop/s) in Aurora (1,012 eksaflop/s) ter nemški Jupiter Booster (1,000 eksaflop/s).

Dosedanji rekord El Capitan je bil na vrhu seznama od novembra 2024, stoji pa v Nacionalnem laboratoriju Lawrence Livermore v Kaliforniji. Novi prvak stoji v Nacionalnem superračunalniškem centru v Šendženu (NSCS). Sestavlja ga 13,8 milijona jeder, ki jih nudijo 304-jedrni procesorji LX2 s frekvenco 1,55 GHz, povezanih z LingQi in z operacijskim sistemom Kylin OS. Porabi 42,2 MW energije, torej zmore 52,07 gigaflops/vat.

Še en novinec je italijanski HPC7 na šestem mestu z...

Slo-Tech - Potem ko je bil od leta 2021 najhitrejši (znani) superračunalnik na svetu Frontier, ga je novembra lani prehitel El Capitan, ki domuje v Nacionalnem laboratoriju Lawrence Livermore v Kaliforniji.

El Capitan ima milijon jeder CPU, ki jih prispeva 43.808 procesorjev AMD Epyc 24C Genoa s frekvenco 1,8 GHz, in deset milijonov jeder GPU, ki jih prispeva 43.808 grafičnih čipov AMD Instinct MI300A. V rednem obratovanju zmore 1,7 eksaflops, konična zmogljivost pa doseže 2,7 eksaflops. Novembra se je zavihtel na vrh lestvice Top 500, njegova gradnja pa je stala okrog 600 milijonov dolarjev. Za hlajenje porabi okrog 20.000 kubičnih metrov vode dnevno in porabi 30 MW električne energije, kar je trikrat več od celotnega kraja Livermore.

Resno delovanje pa se bo začelo šele marca. Vpregli ga bodo v raziskave jedrskega orožja, ki so od moratorija na jedrske poizkuse le še v računalnikih. Eden izmed teh je tudi El Capitan. Predhodnik Sierra je bil leta 2018 drugi najzmogljivejši superračunalnik...

Slo-Tech - Novo zarjo med superračunalniki ponazarja Aurora, ki bo na novembrski lestvici najhitrejših sistemov Top500 prevzela prvo mesto. Iz laboratorija Argonne so sporočili, da je končana gradnja Aurore, ki jo je dobavil HPE. Sedaj ko je strojna oprema na svojem mestu, sledi namestitev programske, že jeseni pa bi lahko Aurora začela poizkusno obratovati.

Sestavlja jo 1,2 milijona jeder (1.189.888), ki imajo 10,9 PB pomnilnika DDR5. Vsak procesor ima 64 GB lokalnega pomnilnika, vsak GPU pa 128 GB. Pomnilnika HBM2e za CPU-je je 1,36 PB, za GPU-je pa 8,16 PB. Za shranjevanje podatkov je 230 PB prostora. V praksi je torej v Aurori 21.248 procesorjev Xeon Max iz družine Sapphire Rapids (Xeon Max 9480) ter 63.744 grafičnih kartic (Ponte Vecchio).

Pričakujejo, da bo Aurora zlahka pometla s konkurenco in zasedla prvo mesto na lestvicah. Na Top500 ima trenutni rekord 1,1 eksaflop/s (Frontier), kar bi Aurora presegla za sto odstotkov.

Slo-Tech - Izšla je nova lestvica najhitrejših superračunalnikov na svetu, na kateri je po dveh letih sprememba na vrhu. Kitajski superračunalnik Fugaku se je moral umakniti ameriškemu superračunalniku Frontier, ki v ORNL (Oak Ridge National Laboratory) brni z 8,7 milijona jedri iz procesorjev AMD EPYC 64C 2GHz. Z učinkovitostjo 52,23 gigaflops/vat zmore 1,102 eksaflops. S tem je prvi superračunalnik, ki je resnično prebil mejo eksaflopa. Na drugem mestu je dosedanji prvak Fugaku, ki zmore 442 petaflops v standardnem testu. Naslednjega novinca imamo na tretjem mestu, kamor se je zavihtel sistem Lumi, ki je v okviru kolaboracije EUROHPC/CSC nameščen na Finskem. Zmore 151,9 petaflops.

Na seznamu je tudi slovenski predstavnik VEGA HPC CPU, ki je postavljen v Mariboru. Z izmerjenimi 3,82 petaflops je uvrščen na 131. mesto. Njegov grafični del VEGA HPC GPU je s 3,1 petaflops na 172. mestu. S seznama razberemo tudi, da je AMD-jeva arhitektura prehitela Intelovo. Novejši sistemi skoraj izključeno...

Top 500 - Na lestvici najhitrejših superračunalnikov na svetu, ki jo objavijo dvakrat letno, se je na vrhu zgodila sprememba. Dosedanjega rekorderja superračunalnik Summit je izpodrinil japonski sistem Fugaku. Z rezultatom 415,5 petaflops je starega rekorderja prehitel za 2,8-krat, hkrati pa je prvikrat na prvem mestu superračunalnik na arhitekturi ARM. Novi superračunalnik stoji v centru RIKEN v japonskem Kobeju. Fugaku poganjajo 48-jedrni procesorji A64FX, na njem pa teče Red Hat Enterprise Linux (RHEL). Konična moč, ki jo je uspel prikazati pri izračunih v enojni natančnosti, pa je presegla celo 1 eksaflop (in sicer 1450 petaflops). Sistem ima 158.976 vozlišč, skupno pa 7.299.072 jeder.

Drugi je dosedanji vodilni Summit, ki zmore 148,8 petaflops. Ta ima procesorje Power9 in grafične procesorje Nvidia Tesla V100. Tretji je Sierra, ki stoji v ZDA (LLNL) in za zmogljivost 94,6 petaflops uporablja enako vrsto strojne opreme. Kitajskega prvaka najdemo na četrtem mestu, in sicer je to Sunway...

ComputerWorld - Te dni v Portlandu v Oregonu v ZDA poteka 22. konferenca na temo superračunalnikov, kjer se pametni ljudje srečajo in razmišljajo, kako sestaviti še hitrejše in zmogljivejše stroje. Namreč, trenutni rekorder je Cray XT5 z 224.256 jedri, ki domuje v Oak Ridge National Laboratory in zmore 2,3 petaflopa operacij na sekundo. Smeli načrti 11.000 tam zbranih mož pa so gradnja superračunalnika, ki bo vsaj tisočkrat zmogljivejši. Te supermašine v razredu eksa, naj bi omogočile iskanje odgovorov na nekatera vprašanja znanosti, za katera trenutno enostavno nimamo dovolj surove moči - med drugim študij podnebja, obnašanje fuzijskih reaktorjev pri milijonih stopinj Celzija in podobno.

Mejo teraflopa smo dosegli leta 1997, nato pa smo potrebovali 11 let za dosego petaflopa, kar je dosti bolje od Moorovega zakona. Kdaj bomo torej zmogli eksaflop? Bojda okrog leta 2018, če bo Moorov zakon obveljal. Trenutno najmočnejši superračunalnik porabi 7 MW, tisočkrat hitrejši pa bi lahko požrl do 2 GW,...