Končno poročilo o lanskem električnem mrku na Iberskem polotoku

fikus_ je 5. jul 2026 ob 08:57:46 izjavil:

jest10 je 5. jul 2026 ob 07:33:00 izjavil:

fikus_ je 5. jul 2026 ob 07:32:22 izjavil:

jest10 je 5. jul 2026 ob 07:29:14 izjavil:

fikus_ je 8. jun 2026 ob 12:02 izjavil:

Povezave Nemčije S-J je izziv velika razdalja.
Sicer so me v šoli učili, da so na večje razdalje AC prenosi elektrike boljši kot DC, ampak se zadnja leta (desetletje) delajo tudi DC povezave.

Mogoče Asinhronc pojasni.

Narobe si se zapomnil.

Dejansko na dovolj veliki razdalji z AC ne moreš prenesti niti 1W energije, za DC pa razdalja ni ovira.

Si precej pozen, je bilo ze pojasnjeno.

V bistvu ni bilo

Potem pa pojasni!

Sem ravnokar.

Tehnično gledano je DC brez izjeme superioren za prenos energije proti AC. Večja kot je razdalja, večja je razlika v prid DC. Torej popolnoma obratno, kot si napisal ti-da je AC boljši za prenos na večje razdalje.

Če daš zraven še ekonomsko računico, se zadeve sicer spremenijo in se AC bolj splača pri krajših razdaljah, zaradi lažje/cenejše pretvorbe napetostnih nivojev, pa tudi ker imaš postavljeno že vso AC prenosno infrastrukturo, ni smiselno zraven riniti še DC.

fikus_ je 5. jul 2026 ob 10:17:47 izjavil:

Kje je v tvojem zapisu fizika?!
Jaz sem napisal, kaj so me ucili v soli (kot kaze ni bilo prav) in spraseval za pojasnilo, zakaj in ob kaksnih pogojih je DC boljši.
Ti pa meni narobe si si zapomnil.
Daj razloži, zakaj je DC boljsi, fizika,....
Kar si pisal je v stilu "trust me bro"....

Ne bi tukaj s fiziko(btw, tudi pri tvoji trditvi je ni), ker ni glih enostavna, pa glede na to, da sem trenutno na dopustu, res ne bom zapravljal časa s tem, da ti na pladnju nosim podatke z googla, ker si to lahko najdeš sam, če imaš interes.

Tebe so učili v šoli, kar so te, ker takrat ni bilo na voljo enostavne pretvorbe DC/AC in obratno, ter "enostavne" pretvorbe DC napetostnih nivojev. Zato je bil včasih AC edina smiselna izbira za prenos energije.
Kot sem že prej napisal, je kar se tiče samega prenosa energije, DC vedno superioren proti AC.
Če pa zraven dodaš še ekonomiko zaradi AC/DC pretvorb, pa je trenutno meja tem nekje pri razdaljah 400-500km, ko se DC tudi ekonomsko bolj splača, kot AC. Samo se ga v reali razen izjem ne uporablja, ker je brez veze imeti vzporedno 2 različna sistema.

Ker je novo in se špilajo Teslo/Einšteina/Edisona brez osnov elektrotehnike.
Ac gre na velike razdalje, celo med planeti. Še kablov ne rabi.
Dokaz je v tvojem žepu.

Tudi AC sistem nima težav z jalovo energijo, ki v bistvu niti ne obstaja. To je samo matematična izpeljanka, da se opredeli popačenje v sistemu in pretoke induktivne ali kapacitivne shrambe.
V osnovi niti ni energija, ker ne opravlja nobenega dela, niti nima energetske enote, je samo krožni tok v sistemu.

Še ena prednost enosmerne napetosti je, da je vodljiva.

Saj tudi AC lepo reguliraš s prečnimi trafoti, pa tudi z vsem ostalim v sistemu.

Sedaj pa si izračunajte koliko kapacitet nam požre nekaj kar nič uporabnega ne dela, ampak je nujna za transformatorje in indukcijske motorje.

Nič ne požre, ker je kompenzirano na druge načine.

HVDC je uporaben tam, kjer so velike razdalje. Vodniki in ostala periferija je najmanjšega pomena. Sam daljnovod pa ima več kablov, ker z enim tako ne narediš nič.
Kitajske elektrarne pa imajo mešano dc in ac. Ac napaja lokalno regijo, dc pa kar je več.

asinhronc hvala. Imam pa eno vprašanje v zvezi s tem. Če imamo DC, moramo to potem nekako spraviti nazaj v AC. Kako se to naredi? Ista tehnologija, kot pri SE inverterjih ali kaj drugega?

Saj tudi AC lepo reguliraš s prečnimi trafoti, pa tudi z vsem ostalim v sistemu.

To je namenjeno le omejevanju previsokih pretokov, s katerim se potem pretok zgolj porazdeli na druge vode in ni enako točnemu določanju pretokov, ampak se porazdeljeni pretoki približno izračunajo s pomočjo modela. Pri enosmernih povezavah se pretok poviša ali zniža kot del trgovanja na borzi ali pa pomoč pri regulaciji frekvence. Pri slednjem (nordijska cona - kontinentalna cona - Angleži) se moč poveča le toliko, da frekvenca ponovno pride v območje 49-9 - 50,1 Hz. Je avtomatizirano, vendar nadzorovano. Pri prečnem ELES samo omeji fizični pretok v Italijo Italiiani omejijo na svoji 220 kV strani, hkrati pa se s tem potem bolj obremenijo s fizičnimi pretoki drugi vodi od Francije, Švice, do Avstrije. Če pa ni dovolj ustreznih vodov, pa ti prečni nič več ne pomaga, zato imaš potem zadnjo možnost redispečenje. Torej obvezna sprememba proizvodnje v obeh državah, kar pa je drago.

Nič ne požre, ker je kompenzirano na druge načine.

Kompenzira se samo s kondenzatorji, ker se induktivnost in kapacitivnost kompenzirata, zato potem vodu znižaš induktivno upornost, kar poveča njegovo prenosno zmogljivost. Preprosto delovanje RLC vezja. V Sloveniji bomo imeli to na 220 kV vodu Podlog - Ravne - Obersielach, ki mu je nujno potrebno povečati zmogljivost. Variabilne dušilke kompenzirajo zgolj energijo, ki je že proizvedena. So le nadomestek tega, kar so počele termoelektrarne. Veliko elektrarn, ki je ostalo nima regulacije napetosti.

Kot sem napisal, nisem šel v teoretično solato faznega kota toka in napetosti, ker večino to ne zanima. Ja, sta le en tok in ena napetost. Vse ostalo je zgolj matematično predstavljeno.

Pa nimajo samo Kitajci ta HVDC. Jih imamo tudi v Evropi, kot tudi v kakšni Kanadi. V Sloveniji smo se odločili da ne gremo v gradnjo v smeri Italije, ker so cene investicij eksplodirale, zato se bo dvig pretokov dosegel na drug način. Tako ali tako pa bi bila največa uganka v katero RTP bi dali to enosmerno povezavo. Gradnja daljnovodov v Sloveniji je postala zaradi "ne na mojem dvorišču" nemogoča. Pa ne samo daljnovodov. Dobesedno vsaka stvar, tudi velike SE.

DamijanD je 6. jul 2026 ob 07:21:22 izjavil:

asinhronc hvala. Imam pa eno vprašanje v zvezi s tem. Če imamo DC, moramo to potem nekako spraviti nazaj v AC. Kako se to naredi? Ista tehnologija, kot pri SE inverterjih ali kaj drugega?

Imaš usmernik-razsmernik (isti tiristorji/tranzistorji lahko tako usmerjajo kot razsmerjajo) ker energija lahko gre v obe smeri, potem pa še transformator za ustrezni napetostni nivo. Zraven pa so še hladnilni sistem tega, pa seveda zaščite. Znotraj tega po tvoje "inverterja" je pa še kup zadev, npr. zaščitni upor pred previsoko napetostjo, filtri špic, kondenzatorska baterija, ki kompenzira sunke, bremenska stikala.

zelo poenostavljeno.
Pri SE inverterjih je problem, ker smo dovolili, da obratujejo v načinu CosFi=1

Je bilo že omenjeno, pa vendar. Enosmerni sistemi so problem za okolico saj je treba za kovinske cevi v zemlji potrebno vgradit korozijske katodne zaščite, drugače jih požre. Pri nas je ta problem v okolici naše železnice, ker imamo 3 kV DC.

Prednost DC daljnovodov je tudi ta, da je manjši profil stebrov, manj vodnikov itd.

V Sloveniji imamo projekt SUMO, ki je sedaj že nekaj časa v firmi https://operato.eu/
Oni zagotavljajo infrastruro za izračun dinamičnih obremenitev daljnovodov. Tako so daljnovodi lahko bistveno bolj obremenjeni, kot so bili do sedaj

enavlaka je 6. jul 2026 ob 17:49:40 izjavil:

Pravilna kompenzacija daljnovodov bi bila z dušilkami na večih mestih. Prva pri prenosnem transformatorju elektrarne, da ga spraviš iz zasičenja, enako tudi na odcepih. Drugod pa vsakih xxkm daljnovoda, da kompenziraš kapacitivno naravo kablov. Ker pa to stane preveč, pa tudi zanesljivost VN dušilk ni ravno najboljša, tega nismo nikjer izvedli. Izkušnje so slabe že iz SN omrežja, kjer je kompenzacija rada pogorela.
Distributerje se je komaj prepričalo v petersonke na 20kV omrežju, kjer so rezultati mešane narave. Okvaro moraš v vsakem primeru odpravit, niso pa napake tako energetske in uničijo še stikalni sklop.

Sicer mislim, da je največji efekt, da se kompenzira pri trafo postajah. Pretoki v kapacitivnem sistemu so tako ali tako zaključeni sami vase in če te ne moti pumpanje napetosti na določenih odsekih, tu ni problemov. Če podaljšaš kapacitivni vod iz 50 na 500km, je vhodna impedanca ista.
Vsaj tako razmišljam. Lahko pa, da se motim.

Kako danes povečati prenosno zmogljivost? a) gradnja novega voda, b) večji preseki ali nizkopovesni vodniki z višjo delovno temperaturo, c) nova varianta: serijska kompenzacija s kondenzatorjem. Kaj že dela kondenzator vezan v vod? Xl voda se kaj? Vsak vodnik daljnovoda, ko ga dobiš ima dva podatka. Ohmska in induktivna upornost na km. Razliko sem povedal. Je skoraj 10 kratna. Kapacitivnost je prej pomembna za kable, saj sama dviguje napetost in moti zaščite. Nekoč so nas naučili. 400 kV se lahko kablira do 42 km na enkrat. Kje smo danes je težko reči. Avstrija nekaj kablira od Kapruna proti Obersielachu,

Glede petersenove tuljave je distribucija dolga leta obratovala z izolirano nevtralno točko in tako preprečevala sklenitev tokokroga pri zemeljskem stiku, kapacaitivna veja toka tako tudi ni mogla ustvariti obkloka na mestu zemeljskega stika, zato so delovali dvofazno, dokler niso našli napake. To je bila slaba praksa, saj so nastajali pritiski kapacitivnih tokov na izolirano nevtralno točko, ter ozemljitve na transformatorju in je lahko prihajalo do prebojev. Zemeljski stik, medfazni, dvofazni zemeljski. Zato so imeli še meritve kapacitivnega toka. Največ 20 A. Zaradi teh problemov so se potem odličili za francoski model posredna maloohmska ozemljitev, saj petersenova tuljava in zemeljskostična zaščita nista šli skupaj. Ker pa se je začelo intenzivno kabliranje je začela rasti kapacitivna veja toka do 3 A na km, kar je pomenilo da so lahko tokovi dovoljeno mejo kapacitivnih tokov presegli tudi za rang 3x. Zato so v začetku tega tisočletja začeli dodajati to kompenzacijsko tuljavo na 20 kV, kjer so se šli zgolj na kompenzacijo preseška kapacitvnega toka zemeljskega stika 100 A, toliko da so ohranili napetostne razmere. Prej je bila dušilka obvezna samo na 35 kV. Danes se dodajajo še pol izolorani vodniki, ki so namenjeni temu da je vodnik izoliran tudi v času nevihte, če se ga dotika veja vodnika ali pa leži na tleh. Zato imamo danes mešano delovanje upor-dušilka.

Kompenzacija jalove energije za gospodijstva se dela s kondenzatorskimi baterijami, industrija pa si mora to urediti sama. Zadnje čase pa se pojavljajo še regulacijski transformatorji, ki preklaplajo navitja pod obremenitvijo tudi na distribuciji. Nekoč so bile le opcije ročnega preklopa ali pa na VN strani transformatorjev, ker so tam nižji tokovi.

DamijanD je 6. jul 2026 ob 10:51:53 izjavil:

Če je v principu enaka zadeva - samo bolj močna. Zakaj je pri SE inverterjih problem, ker ni zadaj vrteče se mase pri HVDC pa ne? Kar se tiče robustnosti EES tiče.

HVDC v Evropi ne more prevladovati, ker imamo vozlišča na prekratkih razdaljah.
Ljudje pozabljajo da je Kitajska ena velika država, Evropa pa razdrobljena na 46 držav, kjer je recimo Madžarska šele pred par leti ukinila sovjetskih 750 kV na svojem ozemlju. Razlog ni vojna, ampak preprosto izgube. Ta daljnovod ima pet vodnikov na fazo in ker je slabo obremenjen, je sam proizvajal precej jalove energije. Danes dela na 400 kV. Tiste teorije o energetskih avtocestah v Evropi pa še ne bodo kar tako udejanjeje, če ti Švedi rečejo da dokler se Nemčija trgovalno ne razdeli, novega kabla ne bo. Poleg tega raje kot novo povezavo z Dansko, je vlada upravljalcu naložila odpraviti ozka grla, ker Švedom bo po izračunih čez leta manjkalo 8 TWh električne energije, glede na današnjo inštalirano proizvodnjo. In ker so že danes omejitve pri prenosih, gre denar v notranjo širitev kapacitet da bo industrija imela kaj štroma. EU? Prvo kar slišim je solidarnost, dajte vsi del denarja v skupni sklad. 99,9 % ljudi sploh ne bo razumelo kaj to dejansko pomeni. Tisti, ki so pa bili na ustreznih mestih v Jugoslaviji pa bi morali razumeti in se držati za glavo. Če da ELES del denarja v sklad, ima sam potem manj, kar pomeni da za EU nepomembne projekte v Sloveniji ni nujno bo denar v ustreznem času.

Sedaj če pa že omenjaš vse skupaj, načeloma tudi ti razsmerniki znajo le slediti mrrežni frekvenci, vendar z eno bistveno razliko. Ker lahko ti v takšnih vodih natančno določaš moč, se potem tudi frekvenca lahko spremenija v smeri dovoljene vrednosti, odvisno kako je nastavljen algoritem. Vedno pa je poleg omejitev pretoka v višino in smer. Pri SE se pa lahko to igraš le v kombinaciji s hranilnikom, kjer se že danes pretok v hranilnku obrne tudi do 20x na dan. Tako je potrebno baterije že praktično obvezno ohlajati tako da jih izklopiš.
Vse to skupaj pa ni primerljivo s tisto mehansko inercijo.

Nemci so ves razpoložljivi denar zmetali v brezvezne sklade za razvoje podeželja in brezveznih Eu državic. Sedaj je core avto industrija crknila, v elektro avtih so jih prehiteli vsi, povezave iz severa na jug pa še vedno nimajo.
Dobra solidarnost