» »

Kdo bo vzdrževal COBOL? Anthropic: Claude

1
2
»

fujtajksel ::

c3p0 je izjavil:

Trenutni LLM-ji ne znajo le zato, ker jih še nihče ni natreniral. Janezek ne zna, kar se v šoli ne nauči.


> V to jabolko je ugriznil že Elon z Grok-om eno leto nazaj, ko je predlagal rewrite Social Security sistema (COBOL).
Naj bi bilo narejeno v par mesecih. Od takrat naprej ni več novic.

Pri Groku niso imeli časa, je bila prioriteta slačenje punc...

Gravis ::

bm1973 je izjavil:

IBM bi si b.p,. lahko privoščil narediti svoj "Claude AI) s fokusom na COBOLu...

Sam je tudi on zapopadel idejo, da je najbolj COBOL vreči ven...


IBM ima svoj AI produkt za prevajanje Cobola in sicer IBM watsonx Code Assistant for Z:
https://www.ibm.com/products/watsonx-co...

DamijanD ::

Kaj pa načeloma nove neo banke uporabljajo kot svoj core sistem?

Drugače primerjava cobol vs silverlight ni povsem na mestu, ker eno je programski jezik (ki se prevede), drugo pa nek framework/tehnologija...

Zimonem ::

Neobanke morajo biti konkurenčne , tako po cenah kot storitvah. Stare banke lahko živijo od kreditov v CHF.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Zimonem ()

malisvizec ::

Catch je v tem, da so bili vcasih prodajani sistemi, vkljucno z izobrazevanjem in projektiranjem resitev. Tega je danes malo, in so zato resitve bolj tko tko. Na celotni zivljenski cikel programske opreme se nihce vec ne ozira.
Predvidevam, da stos cobola ni cobol sam. Po teoriji programskih jezikov je itak vse eno te isti lambda racun.
Fora je v vseh orodjih, ki so bila razvita za tovrstno obdelavo podatkov.
Celotna masinerija je delovala kot sistem. Sedaj je vse razkosano po raznoraznih prog. resitvah in se programerji bolj ukvarjajo, da sistemi delujejo skladno kot z vsebino.
Zal sem ze prevec casa v tem poslu in ko od dalec gledam gredo zadeve bolj na slabse kot na bolje.
Dzabe ti kilometer AI zgenerirane kode, ki jo je tezje vzdrzevat in se tezje preverit.

Jure14 ::

DamijanD je izjavil:

Kaj pa načeloma nove neo banke uporabljajo kot svoj core sistem?

Neo banke imajo ta "luksuz", da začnejo z eno storitvijo, na "malo", potem dodajo še kako storitev, svojo kartico, ...
Šele potem, če stvar ne crkne, pridobijo bančno licenco. In potem spet vsakih nekaj mesecev dodatna storitev

bm1973 ::

Zimonem je izjavil:

Neobanke morajo biti konkurenčne , tako po cenah kot storitvah. Stare banke lahko živijo od kreditov v CHF.

Neobanke nimajo zgodovine...

Pol je vseeno na čem napišeš softver...
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]

WizzardOfOZ ::

kow je izjavil:

WizzardOfOZ je izjavil:


10 milijard za eno majhno banko ni malo denarja. Manjše banke v IT vlagajo mogoče do 20 milijonov evrov.
Če pa misliš svetovno hrbtenico bančnega sistema, je pa 10 milijard premalo. Ene toliko bo stalo samo da bodo v ameriki njihov socialni sistem spravili iz cobola v kakšno javo ali .net.
Da bi pa vse iz cobola prestavil v nekaj drugega pa po moje manjka še kake 3 nule zraven tega zneska.
Od top 500 največjih in najboljših firm na svetu jih ima več kot 70% še vedno mainframe s cobolom.


Posamezne banke so irrelavantne. Govorimo o kodi, ki poganja financne transakcije med bankami in ostalimi financnimi institucijami. 10 miljard je verjetno res precej prenizka stevilka, ko pomislim, ampak vseeno "3 nule zraven" je tudi pretiravanje.


Niti ne.

Ena taka migracija na eno banko bi stala med 20 do 50 milijonov evrov, kakšna večja tudi do 100 milijonov, kak JP Morgan pa verjetno ne manj kot milijardo.
In to samo zato, da bodo na noven programskem jeziku, ne da bo kaj novega narejenega. Pa to so samo banke. Kje so potem še zavarovalnice? In če tako pogledaš, je potem ceneje samo vzdrževat stare sisteme.
Če bo pa Claude to še olajšal, bodo pa ostali na Cobolu še dolgo časa.

Do sedaj je bil problem, da programerjev ni bilo za dobit, še manj je bilo sistemcev za mainframe. Sedaj bo programer lahko tudi sistemc, ki bo skrbel za sistem, pa vsake tok časa bo code review naredil nad kodo, ki jo bo ven vrgel Claude (sproti bosta code review delala pa gemini in chatgpt).

Pa samo malo za primerjavo: Ena večjih bank (niti ni med največjimi) ima 28 mainframov paralelno vezanih. Za njih je pol milijona finančnih transakcij na sekundo redno delo. On peak časih pa lahko pride tudi do par milijonov transakcij na sekundo. In vse obdelajo brez težav na taki mašini s 70 let starim programskim jezikom in sistemom, ki zagotavlja 99.95% brez napak.
Niti ne vem, če bi z modernejšim jezikom bilo kaj hitreje ali če bi lahko kaj več naredil. Zadeva je narejena da dela leta in leta.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

WizzardOfOZ ::

endelin je izjavil:

koliko stane ura grumpy cobol programerja da šari po 50 let stari kodi?


nekje nad 150 dolarjev neto na uro. Musk je ponujal 106 dolarjev neto za prenovo njihovega sistema, pa se ljudje niso prijavljal, ker je bilo premalo.

malisvizec je izjavil:

Catch je v tem, da so bili vcasih prodajani sistemi, vkljucno z izobrazevanjem in projektiranjem resitev. Tega je danes malo, in so zato resitve bolj tko tko. Na celotni zivljenski cikel programske opreme se nihce vec ne ozira.
Predvidevam, da stos cobola ni cobol sam. Po teoriji programskih jezikov je itak vse eno te isti lambda racun.
Fora je v vseh orodjih, ki so bila razvita za tovrstno obdelavo podatkov.
Celotna masinerija je delovala kot sistem. Sedaj je vse razkosano po raznoraznih prog. resitvah in se programerji bolj ukvarjajo, da sistemi delujejo skladno kot z vsebino.
Zal sem ze prevec casa v tem poslu in ko od dalec gledam gredo zadeve bolj na slabse kot na bolje.
Dzabe ti kilometer AI zgenerirane kode, ki jo je tezje vzdrzevat in se tezje preverit.


Veš s čim se največ ukvarjajo, ko gredo stran od mainframea? Z varnostjo! Vse kar so mislili, da bodo prišparali, ko bodo šli stran od cobola, sedaj zapravijo za security.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

Zgodovina sprememb…

bm1973 ::

Najboljši pristop za banke je "security through obscurity".

Nihče ne pozna mainframov, ni variante da se gor priklopiš. Drug tak sistem je AS/400. Unicredit banka ima največji cluster mašin z AS/400 za svoje bančne zadeve.
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]

WizzardOfOZ ::

Ja oni so na AS/400, ki je pa še drugi relikt nekdanjega časa.


Drugače pa CPU-ji v mainframe (Telum)
IBM mainframe CPUs (specifically the 7nm Telum chip in the z16 and the newer Telum II) are high-performance, 5.2 GHz+ processors designed for extreme reliability, security, and AI acceleration. These chips feature 8 cores, 32MB L2 cache per core, and on-chip AI inferencing, supporting up to 250+ cores in a single, massive central processor complex (CPC)


Key Aspects of IBM Mainframe CPUs:
- Telum Processor: The latest, 7nm technology from Samsung used in the IBM z16, optimized for on-chip AI inferencing, low latency, and high-volume transaction processing.
Architecture: Based on a highly evolved, 64-bit z/Architecture, supporting massive, virtualized workloads.
- Specialty Processors: Beyond general-purpose CPs, IBM uses specialized engines:
IFL (Integrated Facility for Linux): Dedicated to Linux workloads.
zIIP (System z Integrated Information Processor): Offloads specialized workloads like Java, XML, and Db2.
- SAP (System Assist Processor): Handles I/O operations.
- CryptoExpress: Accelerators for security.
- Performance & Reliability: Known for 99.99999% availability, with systems designed for 100% utilization over many years.
- Telum II & Future: Unveiled for the upcoming z17, focusing on higher AI core count and enhanced efficiency.

Common Configurations:
- Processor Units (PUs): All processors start as generic PUs and are characterized upon installation as CPs, IFLs, etc..
- Cache Structure: Telum chips feature a 256KB L1 cache and 32MB L2 cache per core.
- Memory: Supports Redundant Array of Independent Memory (RAIM) to prevent data loss, 40TB of ram per machine
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

pegasus ::

Najbolj kul feature teh procov je, da je last level cache ubistvu L2 cache od sosednjih corov.

WizzardOfOZ ::

Tole je pa najnovejša zadeva:
https://www.ibm.com/new/announcements/t...

Developed using Samsung 5nm technology, the new IBM Telum II processor will feature eight high-performance cores running at 5.5GHz. Telum II will include a 40% increase in on-chip cache capacity, with the virtual L3 and virtual L4 growing to 360MB and 2.88GB respectively. The processor integrates a new data processing unit (DPU) specialized for IO acceleration and the next generation of on-chip AI acceleration. These hardware enhancements are designed to provide significant performance improvements for clients over previous generations.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

zavajon ::

Glede na to, da je že za to reverse funkcijo iz slikce toliko kode, morajo biti COBOL programi zelo dolgi.

Tody ::

Sej vse lepo in prav samo ko so prišli novi IBAN računi z malce več ciframi kot je bilo to v preteklosti pa je bila cela štala :D Zato so stare banke dinozavri, ki se težko posodabljajo, ker že vnos da eno polje lahko sprejme več kot znakov kot jih je imelo prej naredi to zahtevno operacijo, ki za sabo potegne skoraj cel projekt.

bm1973 ::

Na kateri arhitekturi bazira Telum?

Kolikor vem, IBM vse svoje serverja dela samo še na Power arhitekturi.
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: bm1973 ()

WizzardOfOZ ::

zavajon je izjavil:

Glede na to, da je že za to reverse funkcijo iz slikce toliko kode, morajo biti COBOL programi zelo dolgi.


To je še zelo stara koda, drugače imaš funkcijo reverse in je to ena vrstica. Tudi cobol se še vedno razvija. Verzija cobola, ki je sedaj uporabljena, pozna vse.

Glede samega mainframea. Ni omejen samo na ZOS in cobol ali pl1, kot večina misli.
Kubernetes danes teče na njem native. Nobenih problemov.
Virtualke tudi z lahkoto gor postavljaš (karkoli hočeš).
Imaš linux particije, kjer linux teče gor native in to zelo zelo hitro.

Recimo najcenejši mainframe je 75k€. Zmogljiv je nekje toliko kot 6 HP-jevih strežnikov skupaj, kjer pa vsak stane po 60K€.

bm1973 je izjavil:

Na kateri arhitekturi bazira Telum?

Kolikor vem, IBM vse svoje serverja dela samo še na Power arhitekturi.


Samsung mu dela proce že nekaj časa.

Tody je izjavil:

Sej vse lepo in prav samo ko so prišli novi IBAN računi z malce več ciframi kot je bilo to v preteklosti pa je bila cela štala :D Zato so stare banke dinozavri, ki se težko posodabljajo, ker že vnos da eno polje lahko sprejme več kot znakov kot jih je imelo prej naredi to zahtevno operacijo, ki za sabo potegne skoraj cel projekt.


Koliko je to več ciframi?
To te je en nategnu. IBAN standard je 34 znakov. In to ni za Cobol noben problem.
Niti ni problem širitev polj. Ta širitev je bila problem 30 let nazaj, ko je bil ram izredno drag, pa so vse krajšali. Kdor je šel s cobolom tudi naprej na višje verzije, teh problemov nima več. Problem so izključno leni programerji, ker se jim ne da poiskat, kje vse je potrebno spremeniti, da bo vse prav delalo. Ampak to je v vseh jezikih podobno. S pravim orodjem se tudi to da narest izredno hitro.

Problem so nekatere banke, ki niso nič spreminjale že leta in imajo še vedno tiste stare programe, ko so še na veliko šparali s prostorom. Nekateri namreč niso že 20 let nič nadgradili in zadeva še vedno deluje brez problemov. Se držijo reka, da dokler dela, ne popravljaj.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

Zgodovina sprememb…

a_borlak ::

Recimo, da bo Claude res sposoben urejati te zadeve (ali je že, ni pomembno). Mene bolj zanima, katera finančna ustanova bo gor naložila svoj SW, da ga bo slednji analiziral in dodal/popravil stvari? Ali bodo kupili svojo rešitev, jo neprodušno zaprli in potem delali naprej?

DamijanD ::

Koliko je sploh cobol code prosto dostopne? Je sploh dovolj materiala, da se LLM lahko uči?

WizzardOfOZ ::

To bo edina možnost, da se kupi zaprto rešitev. Noben ne bo svoje kode delil z drugimi.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

bm1973 ::

Bo pa treba dobro zapreti ta LLM, da ne bo kaj sral okoli.

Bogve koliko skrite sniff kode ima znotraj...
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]

WizzardOfOZ ::

Glede da ga hoče trump za njihovo vojsko, bolj malo. Bo pa dobil dodatno kodo zelo hitro.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

Zimonem ::

To pa res ni noben razlog, ZDA servira podatke privatnim formam brez najmanjšega zadržka.
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Kdo bo vzdrževal COBOL? Anthropic: Claude (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
724393 (344) Zimonem
»

Musk želi v nekaj mesecih nadomestiti 60 milijonov vrstic kode v COBOL-u (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
10415316 (7366) 111111111111
»

IBM in Fundacija Linux nudita brezplačne tečaje COBOL-a

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
106871 (4533) SodVina
»

Guverner New Jerseya urgentno išče programerje za COBOL (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
5618667 (15716) ginekk
»

COBOL še vedno poganja precej bančnih sistemov

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
3013948 (11164) trstenjak

Več podobnih tem