Voyager 1 se je oglasil na 40 let starem instrumentu

Prav žalostno je brati vaše komentarje.

Sodite in dajete v nič ljudi, ki skrbijo za eno najpomembnejših sond v zgodovini ter jo primerjate s pralnim strojem.
Na podlagi njihovih informacij še danes znanstveniki odkrivajo lastnosti zunanjih planetov osončja.
Za določene planete (Uran, Neptun) je to edina sonda, ki se jim je približala in zajela še danes neprecenljive informacije. Hkrati ste tako pametni, da veste kaj se nahaja v medzvezdnem prostoru in znate s ChatGPT narediti novo sondo, ki bi jutri nadomestila Voyager. Resnično drvimo v idiokracijo.
Znansveniki, ki so ustvarili in vzdržujejo Voyager plovili, so prispevali človeštvu več kot vsi tukaj na tem forumu. Sram vas je lahko za vaše nespoštljive in ignorantske komentarje. Vprašajte se raje, kako vi z vašim delom prispevate napredku človeštva. Sodeč po komentarjih se upam trditi, da popolnoma nič.

kow je 4. nov 2024 ob 14:59:21 izjavil:

Recimo, da bi vsako leto poslali 1 novo sondo. Team bi vsako leto imel vec dela. Kar pomeni, da je to osnovni problem, ki ga ne znajo resiti.

Vsako stvar, ki jo človek naredi, sploh visokotehnološko stvar v vesolju - doleti staranje. Pretežno zaradi kozmične radijacije, nekaj pa tudi zaradi cikla ogrevanje-ohlajanje - ki povzroča raztezanje/krčenje.

Pri čipih (poleg omenjene radijacije in termodinamike) se srečujemo še z elektromigracijo elektronov v polprevodnikih. Zdaj okrog elektromigracije elektronov še ne vemo dosti (vsega), sigurno pa vemo, da je to praktičen pojav, ki nastane pri visokih temperaturah polprevodnikov (+105 stopinj C in višje) in da je pretežno ireverzibilen.

Verjetno je še kakšno staranje prisotno, saj so instrumenti onboard precizne zadeve, točno jih nisem šel gledat, ampak v osnovi vsak instrument tudi doleti staranje.

Voyager 1|2 ponujata lep vpogled v to dinamiko staranja. Ki je ranga 40+ let. Rekli smo, da bi človeštvo morda letelo v globoko vesolje ne vem 16000 let in dlje. Torej bi želeli leteti do najbližje zvezde ali planeta, pa nam dela težave kripa, stara 40 let.

Tudi iz vidika dizajna sta Voyagera pomembna. Koliko redundance dati, koliko avtomatskih sistemov implementirati? Če je preveč, je mrtva teža, če je premalo, zadeva crkne.

Tako da Voyagerja sta zelo zelo pomembna.

Saj res, kje je zdaj New Horizons? In oba Pioneerja?

Zanimiv naslov, da se je oglasil na 40 let starem inštrumentu...ker ostali inštrumenti na njem so pa novi :)

kow je 4. nov 2024 ob 09:38:34 izjavil:

Ne vem, kdo v NASI podpise vse te stroske za relativno majhne koristi. Sam bi ta program takoj ukinil.
"vsak dodatni dan je podarjen". To je imo neumnost. Vsak dodatni dan samo trati vire, ki bi jih NASA morala nameniti cemu pametnejsemu. Ni cudno, da so tako pocasni.

kje začnem zbirat podpise za tvojo "upokojitev"? še prehitro bi nabrali dovolj tinte na papirju... ker od tebe še nisem zasledil pameten in civilizacijsko razumen post... žal :(

stara_sola je 5. nov 2024 ob 08:21:17 izjavil:

Prav žalostno je brati vaše komentarje.

Sodite in dajete v nič ljudi, ki skrbijo za eno najpomembnejših sond v zgodovini ter jo primerjate s pralnim strojem.
Na podlagi njihovih informacij še danes znanstveniki odkrivajo lastnosti zunanjih planetov osončja.
Za določene planete (Uran, Neptun) je to edina sonda, ki se jim je približala in zajela še danes neprecenljive informacije. Hkrati ste tako pametni, da veste kaj se nahaja v medzvezdnem prostoru in znate s ChatGPT narediti novo sondo, ki bi jutri nadomestila Voyager. Resnično drvimo v idiokracijo.
Znansveniki, ki so ustvarili in vzdržujejo Voyager plovili, so prispevali človeštvu več kot vsi tukaj na tem forumu. Sram vas je lahko za vaše nespoštljive in ignorantske komentarje. Vprašajte se raje, kako vi z vašim delom prispevate napredku človeštva. Sodeč po komentarjih se upam trditi, da popolnoma nič.

Podpis. Slovenske wannabe "intelegentne" seljačine na kupu. Prav šokiran sem na trenutke.

CyberDuck je včeraj ob 06:54:38 izjavil:

stara_sola je 5. nov 2024 ob 08:21:17 izjavil:

Prav žalostno je brati vaše komentarje.

Sodite in dajete v nič ljudi, ki skrbijo za eno najpomembnejših sond v zgodovini ter jo primerjate s pralnim strojem.
Na podlagi njihovih informacij še danes znanstveniki odkrivajo lastnosti zunanjih planetov osončja.
Za določene planete (Uran, Neptun) je to edina sonda, ki se jim je približala in zajela še danes neprecenljive informacije. Hkrati ste tako pametni, da veste kaj se nahaja v medzvezdnem prostoru in znate s ChatGPT narediti novo sondo, ki bi jutri nadomestila Voyager. Resnično drvimo v idiokracijo.
Znansveniki, ki so ustvarili in vzdržujejo Voyager plovili, so prispevali človeštvu več kot vsi tukaj na tem forumu. Sram vas je lahko za vaše nespoštljive in ignorantske komentarje. Vprašajte se raje, kako vi z vašim delom prispevate napredku človeštva. Sodeč po komentarjih se upam trditi, da popolnoma nič.

Podpis. Slovenske wannabe "intelegentne" seljačine na kupu. Prav šokiran sem na trenutke.

Vse kar je napisal, se je zgodilo v daljni preteklosti. In tisti podatki so izredno pomembni, tu sploh ni debate. Debata je le ali imamo, razen novic vsake nekaj mesecec, kako spet popravljajo zadevo, še kaj drugega od tega? In preden se razpočite: enaka stvar je bila z Arecibom. Nekateri so vpili, da ga je treba popraviti za vsako ceno, ker je v prejšnjem stoletju naredil ogromno. Ja, je. V prejšnjem stoletju.
Pa enako je bilo z Mars roverji. Naredili so kar so tehnično lahko. Potem smo samo še vsako leto brali, kako še vedno deluje, čeprav ne bi smel. Uporabnega ni bilo pa več nič. Dilema torej ni ali denar za znanost ali ne, kot hočete prikazati. Znanost vsekakor in čim več. Ampak morda ne za brezvezne projekte, ker je denarja že tako izredno (pre)malo.

Karkoli dobivamo se kaj informacij glede okolja, kjer sonda je ali popolnoma nič, je vseeno koristno vzdrževati. Preprosto se sedaj učimo na izkušnjah, kaj kako in v katerem primeru odreagirati,.. Trenutno je nabiranje izkušenj za prihodnje projekte.

Napredek deluje tako, da neka ekipa dobi neke izkušnje, rezultate, podatke, pa če so v trenutnem stanju popolnoma nekoristni, so lahko baza za nekje v prihodnosti. Dejansko se tehnologija tako razvija. Neka druga ekipa, popolnoma neodvisen projekt bo potreboval nek info v prihodnosti, vedeli bodo, kako ga dobit in se bo slo brskat po preteklih info, ki je bil ob času pridobitka popolnoma nekoristen.

DamijanD je 5. nov 2024 ob 17:00:38 izjavil:

energetik je 5. nov 2024 ob 11:52:45 izjavil:

Tule je odličen 3D prikaz, kje se vse to nahaja.
Spodaj vklopi "solar system".

A sta voyagerja res tako ven iz ravnine planetov ?

Sta, zakaj ne?

Dokler se dobički prelivajo v plače top ekonomistov in delničarjev v firmah kot so Boeing ali Intel, namesto v razvoj, je poraba sredstev za tale nasin (sedaj) hobi program hudo smotrna.

bm1973 je danes ob 07:27:15 izjavil:

12 milijonov za nekaj ljudi je v NASI manj kot tebe stane ena kava...

Niti drobiž ni...

NASA ima cirka 25 milijard dolarjev proracuna. Si zgresil za velikostni razred. Ne upostevas tudi, da so to tudi visoko usposobljeni ljudje, ki jih ne mores kar pobrati z ulice.

kow je danes ob 07:44:05 izjavil:

DamijanD je včeraj ob 08:31:28 izjavil:

ne zavedate se, da trenutno tam zunaj nimamo drugih senzorjev in da karkoli dobimo od tam, je neka nova informacija. In da ne glede na ves razvoj v zadnjih 50ih letih nimamo opcije poslati neko novo kanto tja in da bi do tam prišla v naslednjih 5ih letih.

In kaj potem? Nimamo bolj pomembnih prioritet? Kaj pametnega smo od te sonde zvedeli v zadnjih nekaj letih in kaksen strosek so imeli s sondo (ne pozabi, da nikoli niso nacrtovali da jo bodo tako dolgo upravljali).

Imaš wiki, kjer vidiš, da še kar odkrivajo nove stvari.
Kateri prioritetni misiji bi pa ti dal teh par miljončkov, ki zagotavljajo, da instrument ki je, daleč, daleč, daleč najbolj oddaljen od zemlje od česarkoli drugega in s tem v unikatni poziciji za odkrivanje novih stvari, lahko nadaljuje svojo misijo?

Voyager 1 @ Wikipedia

In October 2020, astronomers reported a significant unexpected increase in density in the space beyond the Solar System as detected by the Voyager 1 and Voyager 2 space probes. According to the researchers, this implies that "the density gradient is a large-scale feature of the VLISM (very local interstellar medium) in the general direction of the heliospheric nose".[89][90]

In May 2021, NASA reported on the continuous measurement, for the first time, of the density of material in interstellar space and, as well, the detection of interstellar sounds for the first time.[91]