Slo-Tech - Sklicujoč se na neuradne informacije, Reuters poroča, da se Nvidia podaja v osvajanje nove trdnjave. Vladar trga grafičnih čipov za umetno inteligenco razvija tudi centralne procesorske enote (CPU), ki bodo temeljile na arhitekturi ARM in bodo poganjale Windows na namiznih računalnikih.
To je del Microsoftove strategije v boju proti Applu, ki v zadnjih letih povečuje tržni delež. Ta se je v tem času skorajda podvojil, k čemur so prispevali lastni čipi na tej isti arhitekturi ARM. Pri tem pa podjetji nista osamljeni, saj naj bi tudi AMD razvijal čipe na ARM za osebne računalnike. Ključno vprašanje je, kdo bo prvi na trgu. Nvidia naj bi prve čipe ARM izdala že leta 2025. Še en konkurent, Qualcomm, naj bi imel do leta 2024 ekskluzivno pravico za izdelavo ARM-jevskih čipov za računalnike z Windows, kar pojasnjuje, zakaj se torej leta 2025 obeta prihod ostalih igralcev. Qualcomm jih sicer izdeluje že od leta 2016 in so namenjeni prenosnim računalnikom.
V Nvidii in AMD-ju navedb ne komentirajo. V Microsoftu pa očitno ne želijo ponoviti napake iz 90. let in se spet privezati na enega proizvajalca, kakor so se tedaj na Intel. Če bodo čipi ARM resnično prihodnost - in to je povsem možno - je seveda koristno imeti več proizvajalcev. Ali se bodo na koncu napovedi udejanjile, pa bomo šele videli. Dve leti sta v računalniškem svetu dolga doba.
Total Commander ze dolgo casa tece tudi na Androidu - zakaj bi ga bilo tezko prevesti? Sicer pa ne verjamem, da ne bo kompatibilnosti, vsaj softverske, za nazaj.
Adijo x86. Fajn je blo ampak vse luštno se mora enkrat končat
Ja Apple je šel tudi na nekaj novega. Potem ko je s prvo generacijo optimiziral za znane Aplikacije. In z drugo generacijo popravil napake in optimiziral. Je tretja generacija oziroma iteracij je tisto zaradi katerega se je tako Apple M1 oziroma M2 hvalil s strani nekaterih, no neobstoječa…
Kaj ima veze, ali je koda stara ali nova, dokler so funkcije iste?
Govor je bil o prevajanju obstojecega produkta Total Commander na Windowsih (problem pluginov sploh ne bom omenjal) na ARM platformo.
Avtor (Ghisler) pravi: Unfortunately the used compilers (Delphi/Lazarus) do not support Windows RT/ ARM processors. Therefore it's unfortunately not possible.
Apple chipi so za laptope dalec dalec pred alternativami trenutno. Ze ce primerjas recimo Intel based MacBooke z Apple Silicon je kot dan in noc. Avtonomija na bateriji in segrevanje je cisto drugo.
Apple chipi so za laptope dalec dalec pred alternativami trenutno. Ze ce primerjas recimo Intel based MacBooke z Apple Silicon je kot dan in noc. Avtonomija na bateriji in segrevanje je cisto drugo.
Jaz pa ne mislim da se bo zgodila kakšna revolucija ker so itak vsi omejeni na tisti košček silicija, bo prej samo evolucija, ampak v vsakem primeru konkurenca je zmeraj dobrodošla! Dost je tega duopola med CPU in GPU ker je razvoj zadnjih let smešan!
Rabimo novega igralca na trgu da zj... vse, tko kot je Tesla naredila med EV
Nekateri pozabljate, da vecina performance gaina (pri CPU, pustimo specializirano cipovje ob strani) ni zaradi arhitekturnega napredka, ampak zaradi manjsega tranzistorja (torej vecje kolicine tranzistorjev).
Realno gledano uporabnike namiznih računalnikov poraba cpu-jev okoli 150W sploh ne moti preveč, malce morda temperature in thermal throttling. Po drugi strani imamo radi frekvence do 6GHz in all-core frekvence nad 5GHz. Zato "M1 za PC-je" še avtomatsko ne pomeni zaton x86 arhitekture ampak neko nišno priložnost, vsaj v obdobju nekaj let. V prihodnje pa se zna zgoditi tudi prevetritev x86, kot npr. odpis starih ekstenzij, nove razširitve in seveda "64 bit only" cpu-ji. Brez boja zgleda ne bo šlo.
Če ima kdo delnice Nvidie, je čas za prodajo. Razen če se bodo usmerili v serverje.
Za serverje seveda tudi pripravljajo AI optimised matične z CPUjem in GPUjem on board. Poglej si uvodni govor Jensen Huang-a z GTC-ja spomladi letos.
Nvidia je eden glavnih gonilnikov hardwara in softwara za generativne AI slike, tako da njim ne bo nič hudega. Poglej si malo kaj o Nvidia Picasso in njihovim partnerstvom z Adobom.
Jz sm bil že čist navdušen ko sem vidu naslov sam kaj k ne bo x86 ampak bo ARM. Takoj mi je padlo zanimanje. Namizni računalnik je že tako dolgo zakoreninjeno na x86 da je praktično eno in isto. Zame ARM računalnik ne more bit namizni računalnik in pika. To je lahko delovno orodje ali alternativen računalnik nikakor pa ne namizni. A-a.
Jz sm bil že čist navdušen ko sem vidu naslov sam kaj k ne bo x86 ampak bo ARM. Takoj mi je padlo zanimanje. Namizni računalnik je že tako dolgo zakoreninjeno na x86 da je praktično eno in isto. Zame ARM računalnik ne more bit namizni računalnik in pika. To je lahko delovno orodje ali alternativen računalnik nikakor pa ne namizni. A-a.
Težava je, da če Nvidia doda ves bloat x86-kompatibilnih inštrukcij, hyperthreading, virtualizacijo, TPM, primerljivo število jeder in ustrezno dvigne frekvenco, čip ne bo nič varčnejši od Intela. Samo združljiv ne bo z obstoječimi Win aplikacijami. Wtf.
Zame ARM računalnik ne more bit namizni računalnik in pika. To je lahko delovno orodje ali alternativen računalnik nikakor pa ne namizni. A-a.
Z wtf se ti drogiras? Racunalnik je orodje. Na cem bazira je vse en kurc, ker ga za nekaj uporabljas, torej je orodje. Namizni je za na mizo, spet nima nobene veze na kaki arhitekturi je.
Jup Apple dokazuje da arm arhitektura tudi deluje. Samo gonilniki in Roseta prevajalno orodje imaš porihtano in VOILA money in the bag. ;) Stara Nvidia bi imela tole na RISC-V. :D
Nekateri pozabljate, da vecina performance gaina (pri CPU, pustimo specializirano cipovje ob strani) ni zaradi arhitekturnega napredka, ampak zaradi manjsega tranzistorja (torej vecje kolicine tranzistorjev).
Kaj pa narediš če imajo na voljo več tranzistorjev? Itak, da boljšo arhitekturo. Če ni na voljo dovolj tranzistorjev lahko FP računanje izvajaš programsko, če pa jih je dovolj, lahko to pohitriš z namensko strojno enoto.
V bistvu je gain pri zmogljivostih gre predvsem zaradi manjših razdalj med transistorjih (hitrejši preklop), ne v količini le teh...
Količina transistorjev gre predvsem na račun večjega predpomnilnika in več jeder, ki pa ne prinese vedno dodatnih zmogljivosti. Pač odvisno od testa .
Ta "predvsem" je precej vprašljiv. Krajše povezave in manjši tranzistorji, ki hitreje preklapljajo pomagajo oz. olajšajo doseganje višjih frekvenc. Npr. lahko se zaradi tega zmanjša število cevovodov. Ker se lahko na isti prostor da večje število tranzistorjev, se lahko v samo jedro doda več arhitekturnih strojnih rešitev in pohitritev. Od hitrejšega izvrševanja ukazov gledano na število urinih ciklov, do novih ukazov, do ukazov, ki delajo nad večimi podatki, širših registrov in podatkovnih vodil, do širših dekoderjev, do več računskih enot, raznoraznih prediktorjev, do skočnih predpomnilnikov, špekulativno izvrševanje ukazov s širšim oknom gledanja, večjih TLB, do integriranega pomnilniškega kontrolerja, do predvidevanja potencialnih naslednjih pom. blokov, pa še dobro nisem začel, kaj vse prinese večjo zmoljivost, brez da bi upošteval frekvenco. Samo na račun več tranzistorjev na površino. Samo pogledati je treba pre zen (excavator) jedro in zen jedro. 50 % dvig IPC. Ni to prišlo od krajših razdalj in manjših tranzistorjev. Posredno da, ampak je bilo potrebno precej arhitekturo izboljšat.
Jz sm bil že čist navdušen ko sem vidu naslov sam kaj k ne bo x86 ampak bo ARM. Takoj mi je padlo zanimanje. Namizni računalnik je že tako dolgo zakoreninjeno na x86 da je praktično eno in isto. Zame ARM računalnik ne more bit namizni računalnik in pika. To je lahko delovno orodje ali alternativen računalnik nikakor pa ne namizni. A-a.
Težava je, da če Nvidia doda ves bloat x86-kompatibilnih inštrukcij, hyperthreading, virtualizacijo, TPM, primerljivo število jeder in ustrezno dvigne frekvenco, čip ne bo nič varčnejši od Intela. Samo združljiv ne bo z obstoječimi Win aplikacijami. Wtf.
To se niti ne more zgoditi, ker nimajo x86 (intel) in x86-64 (AMD) licence.
Nobene hardware emulacije ne bo, ker sta tako Microsoft kot Apple poskrbela na software nivoju da deluje z 5-30% performance hit zadeva kar bo good enough za vecino starih programov. Nove so pa itak spisane al za obe arhitekturi al pa arhitectute independant.
Nekateri pozabljate, da vecina performance gaina (pri CPU, pustimo specializirano cipovje ob strani) ni zaradi arhitekturnega napredka, ampak zaradi manjsega tranzistorja (torej vecje kolicine tranzistorjev).
Kaj pa narediš če imajo na voljo več tranzistorjev? Itak, da boljšo arhitekturo. Če ni na voljo dovolj tranzistorjev lahko FP računanje izvajaš programsko, če pa jih je dovolj, lahko to pohitriš z namensko strojno enoto.
V bistvu je gain pri zmogljivostih gre predvsem zaradi manjših razdalj med transistorjih (hitrejši preklop), ne v količini le teh...
Količina transistorjev gre predvsem na račun večjega predpomnilnika in več jeder, ki pa ne prinese vedno dodatnih zmogljivosti. Pač odvisno od testa .
Ta "predvsem" je precej vprašljiv. Krajše povezave in manjši tranzistorji, ki hitreje preklapljajo pomagajo oz. olajšajo doseganje višjih frekvenc. Npr. lahko se zaradi tega zmanjša število cevovodov. Ker se lahko na isti prostor da večje število tranzistorjev, se lahko v samo jedro doda več arhitekturnih strojnih rešitev in pohitritev. Od hitrejšega izvrševanja ukazov gledano na število urinih ciklov, do novih ukazov, do ukazov, ki delajo nad večimi podatki, širših registrov in podatkovnih vodil, do širših dekoderjev, do več računskih enot, raznoraznih prediktorjev, do skočnih predpomnilnikov, špekulativno izvrševanje ukazov s širšim oknom gledanja, večjih TLB, do integriranega pomnilniškega kontrolerja, do predvidevanja potencialnih naslednjih pom. blokov, pa še dobro nisem začel, kaj vse prinese večjo zmoljivost, brez da bi upošteval frekvenco. Samo na račun več tranzistorjev na površino. Samo pogledati je treba pre zen (excavator) jedro in zen jedro. 50 % dvig IPC. Ni to prišlo od krajših razdalj in manjših tranzistorjev. Posredno da, ampak je bilo potrebno precej arhitekturo izboljšat.
Lepo napisano. Na slotechu malokrat bi stisnil + evo ga. Samo dodam kako ogromno vlogo igrajo l1 in l2 cache in njihova pozicija v arhitekturi.
Pa kompresija podatkov, ter predikcijaska eksekucija. Finta je da klici v cache trajajo v primerjavi hutrosti jedrr celo večnost in se jim splača po hevristiki računat naslednje operacije, ki bi lahko prišle po pipelane-u nazaj. Kajti če že zadaneš samo neki procent ugibanj drastično dvigneš IPC, ker si že nekatero svar praktično 100 ciklov nazaj že poračunal. 🤯 Mindblown ampak logično. Dandanes tole delo celo do neke mere že nadomešča in upravljanjajo primitivne TPU enote.
Keller je rekel da v bistvu že danes jedra v principu laufajo na 3way 4way hyperthreading v enostavnih situacijah seveda. In kaj je še bolj odštekano. Omenjeni pipline redko kdaj naredi enako operacijo po enaki poti. Pa vedno dobi enak rezultat. WTF
Jz sm bil že čist navdušen ko sem vidu naslov sam kaj k ne bo x86 ampak bo ARM. Takoj mi je padlo zanimanje. Namizni računalnik je že tako dolgo zakoreninjeno na x86 da je praktično eno in isto. Zame ARM računalnik ne more bit namizni računalnik in pika. To je lahko delovno orodje ali alternativen računalnik nikakor pa ne namizni. A-a.
Težava je, da če Nvidia doda ves bloat x86-kompatibilnih inštrukcij, hyperthreading, virtualizacijo, TPM, primerljivo število jeder in ustrezno dvigne frekvenco, čip ne bo nič varčnejši od Intela. Samo združljiv ne bo z obstoječimi Win aplikacijami. Wtf.
To se niti ne more zgoditi, ker nimajo x86 (intel) in x86-64 (AMD) licence.
Ja in kdaj bo to poteklo? sej more preidt v javno rabo na neki točki? To je že zelo stara licenca. Ne more it kr v večnost to. Sploh pa bi mogli varuhi konkurence že davno nekaj naredit ker ne moremo imeti duopol to ne gre nikamor. realistično bo zelo težko na enaki osnovi konkurirat intelu pa amdju brez dovoljenja za x86. kako je lahko to "delujoč trg" če so vsi ostali igralci izločeni iz ožjega pomena tega trga?
Ma ja. Če komet pade na microsoft in na vse njihove serverje X86 nebo umrl še dolgo. Ali pa Apple naredi nek open source mindfuck ali nekdo v ARM naredi AR, AI preskok.
Ali pa se zgodi neka revolucija v IT oz preidemo na neke nove AI idenditete, ko ne bomo več rabili desktopa, kot ga poznamo zdaj in s tem potreba po drugačnem instruction setu.
Long-term trend je pravzaprav specified čipi namesto general-purpuse (razlog za to pa je da je general-purpuse začel zelo stagnirat). Ni več daleč ko bodo taki kot Microsoft začeli izdelovati per software specifične procesorje, recimo nek specializiran za SQL server in podobno.
In s tem ko bo general-purpuse vedno manj pomemben bo tudi arhitektura vedno manj pomembna. Software ki pa bo še vedno rabil general-purpuse, in to vedno bo, bo pa tudi vedno bolj arhitecture independant, pač taki kot je Windows in linux bodo sčasoma pač podpirali vse velike 3, x86, ARM in RISC.
. 