Bakterijo so prvikrat opazili leta 2009, ko je biolog Olivier Gros raziskoval mangrove na Guadeloupu. Sprva je menil, da je organizem kakšna gliva ali drug evkariont. Evkarionti, kamor poleg gliv sodijo tudi rastline in živali, imajo kompleksne celice z jedrom in organeli. A ko je leta 2018 Jean-Marie Volland v laboratoriju pregledal bitje, je ugotovil, da ne gre za evkarionta. Z več eksperimentalnimi tehnikami, med drugim presevno elektronsko mikroskopijo, je pokazal, da gre za enocelični organizem. Letos februarja je zaokrožil rokopis, ta teden pa je bil članek o odkritju končno objavljen (da, znanost je počasna).
V mangrovah so sicer številni velikanski mikroorganizmi, ki pa so večinoma večcelični. Po drugi strani je Thiomargarita magnifica enocelična. V celici je vakuola in več struktur, ki so podobne organelom in se imenujejo pepini. Zanimivo je tudi, da ti hranijo genski material, da ta ne plava prosti naokoli po gromozanski celici. V manjših prokariontskih celicah namreč DNK ni omejena na jedro (ker ga pač nimajo). Nerazjasnjeno pa ostaja vprašanje, zakaj in kako je lahko nova bakterija tako veliko in seveda, ali obstajajo v bližini še večje. Lov je odprt.
