Slo-Tech - Vesoljskemu teleskopu James Webb, ki je svojo pot proti točki L2, ki je 1,5 milijona stran od Zemlje, pričel na božič, kaže odlično. Vse plasti sončnega ščita so se uspešno razpele, tako da je teleskop pripravljen na ohlajanje do -233 °C, preden bo začel delovati. Teleskop je sicer še vedno na poti, saj je prepotoval dobrih 940.000 kilometrov. Trenutno se giblje s hitrostjo 1800 kilometrov na uro, temperatura na njem pa sega od 60 °C na sončnem ščitu do -194 °C na osojnih instrumentih.
Najnevarnejši in najbolj tvegani deli misije so mimo. Najprej so inženirji roke vili na božič, ko so teleskop izstrelili z raketo Ariane 5. Toda v vesolje seveda ne moremo poslati razpetega teleskopa, zato so ga pazljivo zložili in pripravili večdnevni mehanizem razpenjanja. Kakršnakoli napaka bi že lahko trajno onesposobila ali vsaj resno ohromila teleskop, ker stotisoče kilometrov od Zemlje pač ni nikogar, ki bi ga lahko podrezal. Razpenjanje sončnega ščita je bil pomemben trenutek, je povedal projektni menedžer iz NASE Bill Ochs, ki ob tem dodaja, da je pred ekipo še veliko dela, a si vseeno že lahko čestita. Ščit, ki so ga razpeli, meri toliko kot teniško igrišče in ga sestavlja pet plasti. Njegova naloga je zavarovati instrumente pred sončno toploto, saj jo potrebujejo zgolj sončne celice, medtem ko morajo biti instrumenti čim hladnejši. Razpiranje bi sicer moralo potekati že pred dvema dnevoma, a je bilo vmes novo leto, potem pa so morali inženirji rešiti še nekaj manjših zapletov. Ti so ob tako kompleksnih misijah pričakovani. Prva težava so bili motorji za razpenjanje, na katere je sijalo sonce, zato so bili prevroči. Teleskop se je moral zato najprej malce obrniti. Temperatura 54 °C je bila še vedno znotraj dovoljenih mej (67 °C), a več od načrtovane. V vesolju pač želijo čim več rezerve. Drugo težavo so predstavljali paneli sončni celic, ki so zato dajali manj energije od načrtov. Tudi to so popravili.
V nadaljevanju bo teleskop razprl še dele zrcala, s katerim bo dejansko lovil svetlobo iz zgodnjih let vesolja. Ali je to uspelo, bomo videli čez kakšen teden.
Super novica. Tole je (vsaj kar se mene tiče) dolgo pričakovan in daleč najbolj pomemben vesoljski projekt. Komaj čakam, da vidimo fotke (in ugotovitve) novega teleskopa
V nadaljevanju bo teleskop razprl še dele zrcala, s katerim bo dejansko lovil svetlobo iz zgodnjih let vesolja. Ali je to uspelo, bomo videli čez kakšen teden. En foton na sekundo... priznam, da mi še sedaj ni jasno, kako jim je uspelo narediti takšen instrument. Ja, vem, da lovijo nevtrine pod zemljo, ampak SAMO en foton... kapo dol, Nasa. Lepo, da ni cel svet že v modusu "Idiocracy".
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
V nadaljevanju bo teleskop razprl še dele zrcala, s katerim bo dejansko lovil svetlobo iz zgodnjih let vesolja. Ali je to uspelo, bomo videli čez kakšen teden. En foton na sekundo... priznam, da mi še sedaj ni jasno, kako jim je uspelo narediti takšen instrument. Ja, vem, da lovijo nevtrine pod zemljo, ampak SAMO en foton... kapo dol, Nasa. Lepo, da ni cel svet že v modusu "Idiocracy".
Ni ga naredila Nasa in en del je narejen v EU, gre za mednarodni in ne ZDA projekt.
NIRCam (Near InfraRed Camera) is an infrared imager which will have a spectral coverage ranging from the edge of the visible (0.6 μm) through the near infrared (5 micrometers).[57][58] There are 10 sensors each of 4 megapixels. NIRCam will also serve as the observatory's wavefront sensor, which is required for wavefront sensing and control activities. NIRCam was built by a team led by the University of Arizona, with principal investigator Marcia J. Rieke. The industrial partner is Lockheed-Martin's Advanced Technology Center in Palo Alto, California.[59]
NIRSpec (Near InfraRed Spectrograph) will also perform spectroscopy over the same wavelength range. It was built by the European Space Agency at ESTEC in Noordwijk, Netherlands. The leading development team includes members from Airbus Defence and Space, Ottobrunn and Friedrichshafen, Germany, and the Goddard Space Flight Center; with Pierre Ferruit (École normale supérieure de Lyon) as NIRSpec project scientist. The NIRSpec design provides three observing modes: a low-resolution mode using a prism, an R~1000 multi-object mode, and an R~2700 integral field unit or long-slit spectroscopy mode.[60] Switching of the modes is done by operating a wavelength preselection mechanism called the Filter Wheel Assembly, and selecting a corresponding dispersive element (prism or grating) using the Grating Wheel Assembly mechanism.[60] Both mechanisms are based on the successful ISOPHOT wheel mechanisms of the Infrared Space Observatory. The multi-object mode relies on a complex micro-shutter mechanism to allow for simultaneous observations of hundreds of individual objects anywhere in NIRSpec's field of view. There are two sensors each of 4 megapixels. The mechanisms and their optical elements were designed, integrated and tested by Carl Zeiss Optronics GmbH of Oberkochen, Germany, under contract from Astrium.[60]
MIRI (Mid-InfraRed Instrument) will measure the mid-to-long-infrared wavelength range from 5 to 27 μm.[61][62] It contains both a mid-infrared camera and an imaging spectrometer.[53] MIRI was developed as a collaboration between NASA and a consortium of European countries, and is led by George Rieke (University of Arizona) and Gillian Wright (UK Astronomy Technology Centre, Edinburgh, Scotland, part of the Science and Technology Facilities Council (STFC)).[59] MIRI features similar wheel mechanisms to NIRSpec which are also developed and built by Carl Zeiss Optronics GmbH under contract from the Max Planck Institute for Astronomy, Heidelberg, Germany. The completed Optical Bench Assembly of MIRI was delivered to Goddard Space Flight Center in mid-2012 for eventual integration into the ISIM. The temperature of the MIRI must not exceed 6 K (−267 °C; −449 °F): a helium gas mechanical cooler sited on the warm side of the environmental shield provides this cooling.[63]
FGS/NIRISS (Fine Guidance Sensor and Near Infrared Imager and Slitless Spectrograph), led by the Canadian Space Agency under project scientist John Hutchings (Herzberg Astronomy and Astrophysics Research Centre, National Research Council), is used to stabilize the line-of-sight of the observatory during science observations. Measurements by the FGS are used both to control the overall orientation of the spacecraft and to drive the fine steering mirror for image stabilization. The Canadian Space Agency is also providing a Near Infrared Imager and Slitless Spectrograph (NIRISS) module for astronomical imaging and spectroscopy in the 0.8 to 5 μm wavelength range, led by principal investigator René Doyon at the Université de Montréal.[59] Because the NIRISS is physically mounted together with the FGS, they are often referred to as a single unit; however, they serve entirely different purposes, with one being a scientific instrument and the other being a part of the observatory's support infrastructure.
Dejansko je potem še vsak segment primarnega zrcala motoriziran in kalibracijo bodo delali kar nekaj časa...
Koliko jaz razumem lepota sistema je ta, da se nenehoma "prilagaja" in kotrolira snop iz vseh zrcal. Zelo kul statilizacija in v neki meri preprečuje Hubble debaklelj, ki je potreboval naočala po izstrelitvi.
V nadaljevanju bo teleskop razprl še dele zrcala, s katerim bo dejansko lovil svetlobo iz zgodnjih let vesolja. Ali je to uspelo, bomo videli čez kakšen teden. En foton na sekundo... priznam, da mi še sedaj ni jasno, kako jim je uspelo narediti takšen instrument. Ja, vem, da lovijo nevtrine pod zemljo, ampak SAMO en foton... kapo dol, Nasa. Lepo, da ni cel svet že v modusu "Idiocracy".
Lahko nekoliko več poveste o enem fotonu na sekundo?
Kako pa to, da temperatura sega do 60 stopinj? kaj to je zato ker se vse odbija od folij? Ni načeloma vesolje že samo po sebi hladno?
Preden je bil scit razpet je na teleskop vseeno sijalo nekaj sonca in to je teleskop ogrelo. Ker pa zunaj ni zraka, s pomocjo katerega bi teleskop lahko odvajal toploto, se stvari v vesolju ohlajajo samo s sevanjem in to traja dalj casa.
Koliko jaz razumem lepota sistema je ta, da se nenehoma "prilagaja" in kotrolira snop iz vseh zrcal. Zelo kul statilizacija in v neki meri preprečuje Hubble debaklelj, ki je potreboval naočala po izstrelitvi.
Hubble je imel samo eno, veliko, zrcalo, ki je bilo narobe zbruseno.
Vsak segment zrcal na JWSTju pa lahko kontrolirajo tako, da ga premikajo v vse smeri in mu spremijajo tudi goriscno razdaljo, s cimer lahko odpravijo tudi napake, ki bi nastale pri brusenju teh zrcal.
Hmm 1800 km/h to bo pa še dolgo potoval. Tipkarski škrat ponagajal a ?
Če prav razumem zadevo, ga ne morejo peljat tja na ful spidu, ker ga ne morejo obrnit in zabremzat z glavnimi motorji (preveč bi se segrel na soncu pri obratu), zato bo poačsi zmanjševal hitrost večino poti in na L2 bi moral imeti le še toliko hitrosti, da se utiri v (Halo) orbito okoli L2.
Lahko bi tko nardil ampak zakaj bi, ce jim ni treba? Ce potem s sabo neses thrusterje, ki jih nikoli vec ne bos potreboval, gorivo, ki ga skuris za nekaj kar lahko naredi gravitacija namest tebe.
JWST se zdej pelje po klancu navzgor na vrh hriba in ko so ga delal so racunal na to, da je boljs, da se ustavi mal pod vrhom in ga pol se mal gor potisnejo, kot pa da gre cez in se na drug stran dol zapelje. :)
Namesto goriva lahko namontiraš dodatne inštrumente, baterije, sončne celice.
Glede na zamudo pri projektu, je hitro vtirjanje čisto nepotrebno.
BTW. zakaj so teleskop poslali na Florido z ladjo, ne z letalom? Zato, ker je bil most na cesti proti letališču, prešvoh, da bi teleskop lahko tja pripeljali. Milijarden preojekt, pa niso mogli ojačati enega mostu... Link si poiščite sami .
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
> Milijarden preojekt, pa niso mogli ojačati enega mostu... Link si poiščite sami.
JWST je bil skupen projekt med NASA in ESA. In ni pomembna cena tega projekta, ki je bi v nastajanju od leta 1995. Dejstvo pa je, da je cestna infrastruktura v ZDA v picki materni.
Well oni niso imeli priložnosti, Die or adapt. NASA pa ima itak izkušnje z vesoljskimi programi in pretovarnjem tovora preko morja še iz Apolo časov. Recimo ene ekipe se prilagodijo z inženiringom, kot SpaceX z Falconom. Slednji ima premer 3m z razlogom mogočega prevoza po cesti.
Shuttlovi boosterji na trdno gorivo so bili takih dimenzij kot so bili iz zelo preprostega razloga: Ker so bile to najvecje dimenzije, ki so jih se lahko spravili skozi zelezniske tunele na progi med tovarno in Kennedy Space Centrom.
To je bil mogoce guideline, ker so ze prevazali vecje stvari in to ne bi bil tako blazno velik problem.
In other news, danes ob 15:00 bo se deployment zadnje sekcije zrcala in ko to zakljucijo bo teleskop prakitcno pripravljen na umerjanje in kalibracijo. :)
True that. Shuttle tedaj. Zdaj pa SLS, ki uporablja enake boosterje, če se ne motim.
JWT pa trenutno me zelo impresionira z zelo nemotemin deployem. Impresivno do sedaj. Jaz mislil, da bo tole šlo bolj počasi in bodo šli glacirano previdno. But nope full steam ahead.
Pa uporabno dovoljenje so mu podaljsali na 20 let. :) Arianne 5 je ocitno zlo dobr zadela in bo poraba goriva za vtirjanej v halo orbit, resnicno minimalna.
. 
. 
