NASA - Po vesolju ves čas leti drobir, ki ga na Zemlji zaradi atmosfere ne občutimo. Vesoljski teleskop James Webb, ki je od Zemlje oddaljen poldrugi milijon kilometrov in kroži okrog točke L2, pa te zaščite nima. Med 23. in 25. julijem je teleskop zadel mikrometeorid, ki je meril 0,1 milimetra ali manj. Na udarce mikrometeoridov je teleskop pripravljen, a je bil ta nekoliko večji od običajnih. Posledice so, škode pa, kot kaže, ne.

NASA je pojasnila, da je teleskop že načrtovan tako, da drobci ne bi povzročali škode, v primeru posledic pa jo lahko kompenzirajo s premiki zrcal. Pričakujejo, da se bo zmogljivost teleskopa sčasoma poslabševala, ker so bila zrcala na Zemlji izjemno čista, bolj kot bi bilo treba, v vesolju pa se zaradi prahu to zelo počasi spreminja. Mikrometeorid, ki je zadel teleskop, je povzročil merljivo spremembo v delovanju teleskopa, ki pa je še vedno znotraj predvidenih standardov. Zaradi tega udarca v segment C3 - teleskop sestavlja 18 heksagonalnih zrcalnih...

Slo-Tech - NASA je sporočila, da je nastavljanje in umerjanje zrcal in drugih komponent teleskopa James Webba uspešno končano. Po zaključku sedme stopnje dvomesečnega umerjanja teleskopa so posnetki, ki jih vsa štiri tipala zajemajo, najbolj ostri, kot je to fizikalno možno. Z drugimi besedami, mejo ostrine predstavlja sam uklon svetlobe. Zrcal zato odslej ne bo treba skoraj nič več prestavljati. Gre za 18 šesterokotnih segmentov, ki tvorijo največje zrcalo v vesolju.

Iz Goddard Space Flight Centra so sporočili, da so posnetki teleskopa boljši, kot so znanstveniki pričakovali v najbolj optimističnih napovedih. S tem je teleskop sicer fizično pripravljen na redno delo, ki se bo začelo poleti. Dotlej je na vrsti le še zadnji korak, in sicer zagon znanstvenih instrumentov (commissioning). Vsakega izmed štirih instrumentov sestavlja kopica leč, mask, filtrov in druge opreme, ki jo je treba ustrezno nastaviti in preizkusiti v različnih konfiguracijah. Vsak instrument ima tudi svojo delovno...

Slo-Tech - Za razliko od večine strojev, ki se morajo na optimalno delovno temperaturo ogreti, se je moral vesoljski teleskop James Webb ohladiti. Včeraj je primerno temperaturo dosegel še zadnji instrument, ki se imenuje MIRI (Mid-Infrared Instrument). S temperaturo -267 °C (oziroma 6,4 K) je nared za delo. To temperaturo je najverjetneje dosegel že minuli teden, a so pred objavo počakali na potrditev. Teleskop ima torej ustrezen termični dizajn. S tem je teleskop nared za meritve, saj ima vse instrumente pripravljene, pa tudi sam je na primerni lokaciji -- v orbiti okrog točke L2 glede na Zemljo in Sonce.

MIRI bo omogočal opazovanja v srednjem delu IR-spektra, ki z Zemlje niso možna, ker atmosfera ta del spektra absorbira. MIRI pa je zanimiv tudi zato, ker je kljub arktičnemu mrazu v vesolju dodatno aktivno hlajen. Ostali instrumenti na teleskopu so povsem zadovoljni s temperaturami 34-39 K, medtem ko je skozi MIRI tekel tekoči helij. Razlog, da mora biti MIRI tako hladen, je preprost....

Slo-Tech - Slabe tri mesece po izstrelitvi in več kot deset let po začetku načrtovanje je vesoljski teleskop James Webb na svojem mestu, pravilno razprt in z naravnanimi zrcali. Iz Evropske vesoljske agencije (ESA) so sporočili, da so ključni del nastavljanj zrcal opravljeni in da je sedaj že jasno, da bo teleskop optično deloval vsaj tako dobro, kot so načrtovali. Na teleskopu tudi niso opazili nobenih napak, poškodb, motenj ali kontaminacije, ki bi lahko kazili delovanje. NASA medtem pojasnjuje, da je teleskop že ulovil prve posnetke, čeprav polno delovanje načrtujejo šele poleti.

Webb je prvi vesoljski teleskop, ki uporablja tehnologijo segmentiranih zrcal. Primarno zrcalo sestavlja 18 šesterokotnih segmentov, ki so bili med potovanjem zloženi. Sedaj pa so jih morali postaviti v pravo lego, pri čemer štejejo submilimetrske razdalje. Skupno ima primarno zrcalo premer 6,5 metra in zbira svetlobo na 25 kvadratnih metrih. Meri v valovnih dolžinah 0,6–28,3 μm, kar ustreza vidni svetlobi in...

Slo-Tech - Dober teden mineva, odkar smo nazadnje pogledali, kako se vesoljski teleskop James Webb obnaša. Štiriindvajset dni po izstrelitvi je prepotoval že 1,34 milijona kilometrov, torej mu do cilja manjka še 100.000 kilometrov. Njegova hitrost je upadla na 0,25 kilometra na sekundo, temperatura senčne strani pa je padla pod -200 °C in je že blizu končne temperature. Čez pet dni bo teleskop na cilju, a dela mu še zdaleč ne bo zmanjkalo. In cilj ni fiksna točka v prostoru (L2), temveč bo okoli nje krožil.

Teleskop se je že pravilno razprl, a vsi kosi vendarle še niso na svojem mestu. Šesterokotna zrcala, ki bodo usmerjala zbrane signale v detektor, se morajo postaviti v pravilni položaj. Med potovanjem so bila nekoliko skrita, sedaj pa se morajo dvigniti za 1,25 centimetra. Ker to poteka s hitrostjo okrog milimetra na dan, bodo na svojih mestih ravno do konca tedna. Ker je premikanje tako občutljiv postopek, ne gre pri vseh zrcalih sočasno in predvsem gre zelo počasi. Tudi ko bodo zrcala...

Slo-Tech - Štirinajst dni po izstrelitvi in po treh četrtinah prepotovane razdalje do cilja je vesoljski teleskop James Webb pravilno odprt. Do cilja ga sicer loči še 350.000 kilometrov, a vsi težji odseki poti so že za njim. Zadnji korak se je zgodil danes. Ameriška, evropska in kanadska vesoljska agencija si lahko po četrt stoletja dolgi izdelavi teleskopa in več kot 10 milijardah dolarjev vložka malce oddahnejo. Vseh 350 mehanizmov, ki so skrbeli za razpenjanje teleskopa, je pravilno sodelovalo.

To še ne pomeni, da je teleskop nared za opazovanja. Med preostankom poti, ki bo trajal še dva tedna, morajo preveriti in pravilno obrniti vseh 18 kosov primarnega zrcala, umeriti vse instrumente in predvsem počakati, da se v senci lastnega ščita teleskop ohladi. Najhladnejši deli so trenutno pri -200 °C in bodo šli še kakšni 30-40 °C niže.

Pri tem teleskopu toliko govorimo o razpenjanju in zlaganju, ker gre za enega unikatnih dizajnov. Toplotni ščit na primer meri 20 x 14 metrov, heksagonalno zrcalo iz 18 kosov pa ima premer 2,4 metra, kjer bo uporabne površine za zbiranje elektromagnetnega valovanja 4,5 kvadratnega metra. In to zrcalo je prekrito z zlatom, ki ima odlične odbojne lastnosti za infrardeči del spektra, v katerem bo teleskop...

Slo-Tech - Vesoljskemu teleskopu James Webb, ki je svojo pot proti točki L2, ki je 1,5 milijona stran od Zemlje, pričel na božič, kaže odlično. Vse plasti sončnega ščita so se uspešno razpele, tako da je teleskop pripravljen na ohlajanje do -233 °C, preden bo začel delovati. Teleskop je sicer še vedno na poti, saj je prepotoval dobrih 940.000 kilometrov. Trenutno se giblje s hitrostjo 1800 kilometrov na uro, temperatura na njem pa sega od 60 °C na sončnem ščitu do -194 °C na osojnih instrumentih.

Najnevarnejši in najbolj tvegani deli misije so mimo. Najprej so inženirji roke vili na božič, ko so teleskop izstrelili z raketo Ariane 5. Toda v vesolje seveda ne moremo poslati razpetega teleskopa, zato so ga pazljivo zložili in pripravili večdnevni mehanizem razpenjanja. Kakršnakoli napaka bi že lahko trajno onesposobila ali vsaj resno ohromila teleskop, ker stotisoče kilometrov od Zemlje pač ni nikogar, ki bi ga lahko podrezal. Razpenjanje sončnega ščita je bil pomemben trenutek, je povedal...

Slo-Tech - Danes ob 13.20 po slovenskem času bo NASA, če ne bo kakšnih zapletov v zadnjem hipu, z raketo Ariane 5 z izstrelišča v Francoski Gvajani izstrelila vesoljski teleskop James Webb (JWST). Težko pričakovani JWST, ki se je odmikal že poldrugo desetletje, predstavlja nekakšnega naslednika legendarnega teleskopa Hubble, dasiravno ne bo snemal v istem spektru. Predzadnji predvideni datum je bil sicer 18. december, a so zaradi težav v skladišču, ko se je teleskop nenadzorovano premaknil (popustila je vrv), dodali še nekaj dni.

Medtem ko je Hubble gledal v vidni in ultravijolični svetlobi, bo JWST vesolje spremljal z infrardečimi očmi. NASA ga zato ne imenuje Hubblova zamenjava, temveč naslednik. Infrardeča svetloba je pri raziskovanju oddaljenih galaksij nujna, saj je svetloba oddaljenih objektov premaknjena v rdeče. Če torej želimo gledati najdlje, kar hkrati pomeni tudi v najbolj zgodnje obdobje vesolja, je treba pogledati v infrardečem delu spektra. JWST bo lahko gledal 13,6 milijarde...

NASA - Pristanki na Rdečem planetu so težavni, ker ima ravno dovolj atmosfere, da je treba paziti na hitrost in pregrevanje, a hkrati ne dovolj, da bi bilo mogoče enostavno zavreti s padali. Zato so danes oči sveta uprte proti Marsu, kjer bo po petletni suši ponovno uspešno pristalo človeško plovilo. Pred dvema letoma je Evropska vesoljska agencija tja poslala Schiaparelli, ki se je raztreščil. Tokrat je na poti sonda InSight ameriške Nase, ki naj bi malo pred 21. uro po slovenskem času telebnila na Mars.

InSight je neke vrste nadaljevanje misije Phoenix iz leta 2008. Med pristajanjem na Marsu bo InSight sedem minut brez povezave z nadzorom misije. NASA trdi, da so edino oni uspeli na Mars poslati sonde, ki se niso razbile med pristankom,...

BBC - Pred natanko enim mesecem je Evropska vesoljska agencija v vesolje uspešno poslala teleskopa Herschel in Planck. Teleskop Herschel še vedno potuje na točko L2, ki je od Zemlje oddaljena poldrugi milijon kilometrov, in je dobro izhodišče za opazovanje, ker gre za eno izmed petih točk, kjer je predmet nepremičen relativno na dvoje teles (v tem primeru Zemljo in Sonce). Prednost L2 pa je še delna zaščita pred Sonce, saj leži blizu Zemljine sence.

Ta vikend so Herschlu poslali z Zemlje poslali navodilo, naj odvrže varovalno loputo, ki je ščitila notranjost instrumenta. Dva pirotehnična zapaha sta več kot dve leti držala s superfluidnim helijem hlajen instrument popolnoma izoliran, da bi preprečila kontaminacijo. Za uspešno opazovanje...

BBC - Včeraj nekaj po petnajsti uri po srednjeevropskem poletnem času je Evropska vesoljska agencija (ESA) z izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani uspešno izstrelila teleskopa Herschel in Planck. V orbito ju je ponesla raketa Ariane 5. Teleskopa sta skupaj s celotnim programom stala 1,9 milijarde evrov, tako da gre za najdražji tovor, ki ga je kdaj koli ponesla v vesolje ena sama evropska raketa.

Prihodnja dva ali tri mesece bosta teleskopa potovala na svoji mesti, ki sta v orbiti, oddaljeni 1,5 milijona kilometrov od Zemlje. Herschel je pravi velikan, saj meri premer njegovega glavnega zrcala 3,5 metra, ker je celo več od Hubblovega. Tako ogromen instrument bi tehtal mnogo preveč, zato so razvijalci njegovo težo zvito zmanjšali na 350 kg z gradnjo iz...

NASA - Včeraj zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času, ko je bil na ameriški celini še petek, je z raketo Delta II z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi poletel teleskop Kepler. Gre za prvo napravo, ki bo sposobna iskati Zemlji podobne planete zunaj našega osončja. Naslednja tri leta in pol bo Kepler preiskoval manjšo zaplato v Rimski cesti, kjer bo poskušal dognati, kako pogosti so dejansko Zemlji podobni planeti v vesolju. Kepler bi sicer moral v vesolje poleteti že dan...