Vladavina pravosodja

Invictus je 23. dec 2020 ob 11:06 izjavil:

Ker nič boljšega za povprečnega Slovenca, kot da lahko brska po tem kaj drugi počnejo

V obravnavanem primeru je organ zavrnil dostop do obrazložitev kazenske sodbe za poimensko navedenega posameznika z utemeljitvijo, da so podane izjeme od prostega dostopa in da v tej fazi kazenskega postopka interes javnosti še ni tako močan, da bi lahko upravičil poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov in v pravico do nepristranskosti sojenja. V pritožbenem postopku je IP sledil odločitvi organa, da so podane zatrjevane izjeme in da ni podan javni interes po razkritju obrazložitve nepravnomočne sodbe. IP je poudaril, da ni nobenega dvoma, da je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, zato je v tej zvezi podan zakoniti interes države, da zavaruje tiste podatke, ki so pomembni za uspešno odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj. V konkretnem primeru je Okrožno sodišče v Mariboru ocenilo, da bi z razkritjem zahtevane informacije nastala škoda za konkretni kazenski postopek, kar je v nasprotju z javnim interesom, da se storilci kaznivih dejanj obsodijo, oziroma da se tistega, ki je nedolžen, ne obsodi.

Takšno stališče smiselno izhaja tudi iz 6. ter 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kajti če bi zakonodajalec želel popolnoma izključiti uporabo določb ZDIJZ za dostop do dokumentov, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega oziroma sodnega postopka, teh izjem ne bi opredelil v ZDIJZ na način, ki pod določenimi pogoji dopušča dostop tudi do takšnih informacij. Takšno stališče pa izhaja tudi iz ustaljene prakse Upravnega sodišča.[2] Organ je torej glede na vse navedeno v konkretnem primeru svojo odločitev zmotno oprl na 128. člen ZKP, saj bi, glede na stališče VSRS v sodbi št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, moral upoštevati dejstvo, da se je prosilec v zahtevi za dostop do sodnih odločb skliceval na ZDIJZ, in posledično presojati javnost konkretnih zahtevanih sodb po postopku, kot ga določa ta zakon.

PaX_MaN je 27. dec 2020 ob 23:22 izjavil:

Dejstvo so:

Tipični woke leftiji: "transparentnost ftw! mora se videt kdo vse cuza nš ndar!"
Država: "k"
Transparentnost™:"nš dnar so dobil tut Romi"
Tipični woke leftiji: *surprised Pikachu*
Država in Transparentnost™: jah to ste hotl ?\_(?)_/?
Tipični woke leftiji: *public Karen freakout*

Unilseptij je 28. dec 2020 ob 10:24 izjavil:

Vse sodbe so javne, niso pa pač vse javno objavljene. In močno se strinjam, da podrobnosti postopka v splošnem niso javno dostopne, dokler le-ta ni pravnomočno končan.

In to koliko javnega denarja kdo pocuza te pač nič ne briga niti nisi sposoben presoditi upravičenosti tega cuzanja in lahko le nabijaš, kje in če je bila poraba nesorazmerna. Porabo javnega denarja nadzorujejo za to pristojne institucija ne pa laična javnost, ki ima seveda pravico vedeti, kako se denar porablja, to je pa tudi vse. Morebitna neupravičana izplačila niso problem posameznika, ki jih je prejel, ampak problem procesa in notranjih kontrol, ki tako nepravilnost sploh omogočajo.

Unilseptij je 28. dec 2020 ob 10:39 izjavil:

Kaj to pomeni transparentno? Saj to že je, seveda pa ni kar vse javno objavljeno na internetu in dostopno vsakemu anonimnemu zdraharju . Prejemniki javnega denarja so zelo različni, zakaj bi se ustavili pri plačah v javni upravi. Če država odda naročilo podjetju, to podjetje pa potem iz tega denarja plača zaposlene, ali ni to tudi cuzanje javnega denarja... ali pa kupi opremo/storitve od drugega podjetja, ki tudi potem dobi javni denar. Zadeva ni tako enostavna in brez neke celovite ideje, kaj želimo doseči, je vse skupaj brezvezni lov na čarovnice.

In seveda je nadzor sam verjetno slabši od idealnega, ampak to se da rešiti drugače. Nikjer ne vidim nobenih idej, kako omogoččiti obstoječim institucijam (KPS, FURS, UJP) boljši nadzor, vse kar vidim so nebuloze, kako bo javnost, če bo le dobila dostop do podatkov (katerih točno pa?) kar čudežno prepoznala in identificirala najhujše zlorabe in bo potem čudežno vse boljše.