BBC - Eksperimentalni fuzijski reaktor ITER, ki počasi raste na gradbišču v južni Franciji, je pričel dobivati prve dele dejanske reaktorske posode. S tem se je začela nova, najzahtevnejša faza montaže, ki naj bi se čez pet let zaključila s prižigom naprave.
ITER, kar je kratica za International Thermonuclear Experimental Reactor, je brez dvoma eden največjih znanstveno-tehnoloških projektov v človeški zgodovini. Zamisel o preizkusnem fuzijskem reaktorju tipa tokamak za raziskovanje uporabe fuzije za pridobivanje električne energije so oblikovali že sredi osemdesetih let, projekt njegove izgradnje pa združuje 35 držav, oziroma sedem svetovnih političnih entitet: Evropsko unijo, Združene države, Rusijo, Kitajsko, Japonsko, Južno Korejo in Indijo. Pri razvoju komponent sodeluje tudi Slovenija, s strokovnjaki z Inštituta Jožef Stefan, Strojne fakultete v Ljubljani ter podjetja Cosylab. Prvo lopato so v kraju Saint-Paul-les-Durance blizu Marseilla v zemljo zasadili pred okroglimi desetimi leti, sedaj pa je podvig prešel v naslednjo fazo.
V zadnjih dneh maja so v nastalo betonsko konstrukcijo naposled pričeli montirati prvi mehanski del reaktorske posode, podstavek kriostata - podloge, ki bo sredico reaktorja toplotno izolirala od zunanjosti. Ta faza sestavljanja dejanskega reaktorja naj bi se leta 2025 zaključila s "prvo lučjo", torej z nastankom prve plazme. Nato naj bi napravo ob stalnem dograjevanju še nadaljnjih deset let postopno poganjali pri vse večji moči, kar naj bi - če bo šlo vse po sreči - do leta 2035 naposled dalo odgovor, ali lahko na ta način proizvajamo več energije, kot pa je vlagamo v poganjanje tokamaka. Celoten projekt utegne potemtakem trajati kar petdeset let (!), toda v zameno bi - ob uspehu - dobili povsem nov, izjemen vir električne energije, ki bi bil čistejši in zmogljivejši od česarkoli, kar je danes na voljo, s tem pa bi bil pomemben dejavnik pri soočanju s podnebnimi spremembami.
Dogodek so v torek obeležili s proslavo, kjer so sodelovali vidni politiki, kot je francoski predsednik Emmanuel Macron - pa čeprav mnogi zaradi pandemije koronavirusa le po telepovezavi. Doslej je ITER požlampal že okoli petnajst milijard evrov in se soočal z ogromnimi časovnimi zamudami, kar je povzročilo že veliko hude krvi, predvsem pri Združenih državah. Pred petimi leti je trenutni direktor Bernard Bigot kot odgovor na zastoje uvedel pristop s tršo roko in prehod v naslednjo fazo je zato zanj velika zmaga, ob kateri so si mnogi sodelujoči iskreno oddahnili. Toda hkrati bo dogajanje iz leta v leto zahtevnejše, saj bo treba poskrbeti, da se bodo na vseh koncih sveta napravljene komponente, kot so ogromni magneti, dobro razumele med seboj. Hkrati gre opozoriti, da ITER ni edini projekt te sorte in celotno področje raziskovanja atomske fuzije prehaja v višje obrate.
Doslej je ITER požlampal že okoli petnajst milijard evrov
uporaba besede "požlampal" se mi ne zdi najbolj posrečena, ker to razumem kot vrednostno sodbo v negativni smeri. Za primerjavo zneskov se lahko opomnimo, da je vojna v Iraku stala okrog 1100 milijard dolarjev, vojna v Afganistanu pa že okrog 2000 milijard.
Doslej je ITER požlampal že okoli petnajst milijard evrov
uporaba besede "požlampal" se mi ne zdi najbolj posrečena, ker to razumem kot vrednostno sodbo v negativni smeri. Za primerjavo zneskov se lahko opomnimo, da je vojna v Iraku stala okrog 1100 milijard dolarjev, vojna v Afganistanu pa že okrog 2000 milijard.
Končni rezultat tega je še vedno segrevanje vode v paro in proizvajanje elektrike prek vrtenja turbin, ne?
Ja, glede principa delovanja fuzijske elektrarne. Sicer pa ITER ne bo proizvajal elektrike temveč le ogreval ozračje. Cilj je pokazati oziroma zgraditi fuzijski reaktor, v katerem nastane več toplote in jo odvesti, kot jo je potrebno vložiti v začetno segrevanje plazme. Tako reaktor niti ne bo vzdržen. Za njegovo delovanje bo tako potrebno veliko električne moči.
Dodaten vložen denar ne bi bistveno pomagal k hitrejši izgradnji reaktorja. Eden izmed problemov so superprevodni magneti, ki jih morajo izdelati na mestu samem v precej veliki hali. Mislim, da potrebujejo štiri magnete. Seveda bi lahko postavili štiri proizvodnje obrate in zaposlili štirikrat več ljudi. Toda to seveda ni smiselno.
Ja, samo do sedaj je bil velik del problema slaba organizacija (in koordinacija) dela.
Če pa gre za eksperimentalni projekt, kjer noben še nima izkušenj in ne obstajajo kakšne projektne knjige ali načrti. Za žlampanje milijard je šlo pri naši TEŠ6, ki je požlampala 1,5 milijarde, čeprav je šlo za utečeno in dobro znano tehnologijo, kjer bi moralo vse stati maksimalno pol milijarde, če ne bi imeli prste zraven naši levičarji.
Ampak pri ITER je bil problem, ker je bila slaba organizacija tudi v delu, kjer ni neke hude tople vode. Pri gradnji objekta recimo. No, ta del je rešil Bernard Bigot.
uporaba besede "požlampal" se mi ne zdi najbolj posrečena, ker to razumem kot vrednostno sodbo v negativni smeri.
Sodba v negativni smeri je popolnoma na mestu, ker je bila organizacija na psu, stvari so zamujale in bile over budget. (Če bi kdo dejansko kliknil na linke, ki jih dam za vire, bi bilo to jasno.)
Kot že rečeno. V tokamak reaktor nimam velike vere. Zadeva je kompleksna, nerodna in nima clear technical pathway do proizvodnje energije. Upam, da bodo kake alternativne iniciative iznašle nek inovativen dizajn.
Sicer pa, če bi bil vladar sveta, definitivno bi prej raje vzložil vse resurse v LFTRje. Zadeva je simple kot pasulj, "preizkušena", hitro vzpostavljena.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
V tokamak reaktor nimam velike vere. Zadeva je kompleksna, nerodna in nima clear technical pathway do proizvodnje energije.
Res je zadeva kompleksna. A se mi zdi, da se pri kompleksnih zadevah pogosto pride do novih spoznanj oz. srečnih naključij, ki so pomemben korak v razvoju ne samo tega, ampak tudi drugih, popolnoma nepovezanih stvari. Zato naj kar nadaljujejo. Alternativa tokamaku je stellarator. Na wikipediji imaš zanimivo zgodovino, kako navdušenje preskakuje iz enega na drugega.
The situation looks even worse when one considers the likely operation and maintenance (O&M) costs for a tokamak. The device is inherently large and complex, so that any disassembly and reassembly will be difficult and expensive. On top of that, virtually all reactor components will quickly become radioactive due to neutron activation and widespread tritium contamination, which will exist in abundance, since tritium tends to readily diffuse through most materials, particularly when they are hot. This means that most O&M will have to be conducted remotely, adding significantly to cost. The bottom line is that tokamak economics are inescapably very negative.
Isto sem govoril nekaj let nazaj.
Tokamak je research reactor in ni uporabne za komercialne namene.
Sicer pa kot že omenjeno...niti nismo še izkoristili več kot 10% fizije in nekaj bluzimo s fuzijo. Pač, spet nek projekt, kjer si bo veliko raziskovalcev plačalo pol ali več kariere. Efekta pa bolj malo. Podobno kot LHC, s katerim vemo danes isto kot včeraj.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
So I feel obligated to dispel some of the gee-whiz hyperbole that has sprung up around fusion power, which has been routinely heralded as the "perfect" energy source and touted all too often as the magic bullet solution to the world's energy problems. Last year's essay made the case that the endlessly proclaimed features of energy perfection (usually "inexhaustible, cheap, clean, safe, and radiation-free") are all debunked by harsh realities--and that a fusion reactor would actually be close to the opposite of an ideal energy source. But that discussion largely involved the characteristic drawbacks of conceptual fusion reactors, which fusion proponents continue to insist will somehow, someday, be surmounted.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Pa saj je že od nekdaj edina težava pri fuziji dobiti ven več, kot si vložil vanjo. Precej več. 10% plusa je premalo. ITER ni namenjen pridobivanju energije ampak narediti čimveč na boljšem izkoristku.
Odkritje Bozona v tej fazi je približno tako smiselno kot odkritje polprevodnosti v kameni dobi. It has no practical value, it answers nothing.
Bozone odkrivat je smiselno enkrat ko si lahko privoščiš trkalnike velikosti orbite planeta.
Se bi lahko sicer na prvo zogo tudi strinjal, pa se ne bom iz enega preprostega razloga - po bitki je lahko vsak general. In ker se nismo tako dalec, da bi lahko z zagotovostjo trdil, da v prihodnosti, tudi dogledni, LHC ne bo prinesel nic direktno uporabnega (ugibam, medicinski trkalniki za obsevanje raka, edino ne vem ali so bili razviti kot posledica ali so obstajali ze prej), se ne bi upal dajati taksnih izjav, ker se da na hitro v enak kos stlaciti vse od filozofije naprej (ne potrebujemo njenega prispevka, ker je vecina ljudi preneumnih, da bi vedeli kaj s tem). Pocakajmo, pa bomo videli, take razsodbe se pa seveda lahko daje, ko bo njegova zivljeska doba minila, zna biti pa kup posrednih rezultatov, recimo eos filesystem je ze eden njih.
Doslej je ITER požlampal že okoli petnajst milijard evrov
uporaba besede "požlampal" se mi ne zdi najbolj posrečena, ker to razumem kot vrednostno sodbo v negativni smeri. Za primerjavo zneskov se lahko opomnimo, da je vojna v Iraku stala okrog 1100 milijard dolarjev, vojna v Afganistanu pa že okrog 2000 milijard.
Mislim, da je kar ustrezna, saj je bila o slabem manadžementu projektu narejena celo dokumentarna oddaja ....
Zdaj mi bodo pa spet verniki ITER zbrisali post...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
