Slo-Tech - Kalifornijsko podjetje Covariant je pokazalo strojno inteligenco, ki robotskim rokam omogoča doslej še nevideno zanesljivost pri rokovanju z raznolikimi predmeti, tudi v še nepredvidenih situacijah. Uspeh na široko odpira vrata robotizaciji sortiranja v skladiščih in drugod.
Pri udarnih najavah o robotizaciji skladišč, ki v zadnjih letih rade prihajajo s Kitajske, gre prvenstveno za avtomatizacijo notranjega transporta - se pravi naprednejše vozičke. Ročnih spretnosti, ki so potrebne za finejšo manipulacijo predmetov, pa pri robotih doslej še nismo uspeli spraviti na zadovoljivo raven za komercialno rabo izven enoličnih proizvodnih linij, navkljub množici firm, ki se trudijov to smer. To je med drugim zgrda izkusila Tesla, kjer so se namere po 100-odstotni robotizaciji avtomobilskih tovarn klavrno izjalovile in Musku precej zakomplicirale situacijo.
Mlado kalifornijsko podjetje Covariant pa je sedaj objavilo, da je uspelo razviti strojno pamet, ki dosega prek 99-odstotno zanesljivost v prijemanju praktično vseh vrst predmetov. S tem jo je mogoče uporabiti na primer na poziciji v skladišču, kjer se pripravlja spletno naročene pošiljke in kamor se roboti doslej še niso prebili - in kjer dela vsa tista podplačana Amazonova delovna sila. Da ne gre zgolj za prazno marketinško objavo, kaže kar stvarna praksa, saj s tem algoritmom opremljene stroje že mesece uspešno uporabljajo "v divjini", med drugim v nemških skladiščih, kjer z njimi upravlja eden prvih partnerjev Covarianta, Knapp.
Kalifornijci svojo strojno inteligenco imenujejo Covariant Brain, in sicer zato, ker gre za eno, ogromno centralizirano nevronsko mrežo, ki upravlja z vsemi stroji. To je v več pogledih izjemna novica; ne le v oziru, da je neodvisna od same strojne opreme in jo lahko sprežejo z večino robotskih rok na trgu, temveč še posebno v detajlu, da je očitno sposobna visoke stopnje posploševanja. Ker to slednje globokim nevronskim mrežam rado počne velike probleme, se seveda poraja vprašanje, kako so Covariantovi možgani zgrajeni. Podrobnosti so zaenkrat poslovna skrivnost, ki jo možje skrbno varujejo. Pravijo, da ne gre za revolucionarne pristope, temveč zgolj za izpiljeno rabo doslej znanih arhitektur, je pa v intervjuju za IEEE Spectrum opazen namig, da so skombinirali več tipov mrež in učenja. Zanimivo je tudi, da se AI orientira zgolj s podatki iz sistema preprostih kameric, ki so namontirane na roke.
Družbi, ki je nastala šele pred dobrima dvema letoma kot Embodied Intelligence, je tako uspel veliki met in naenkrat ima med podporniki veliko znanih imen iz umetne inteligence, kot sta Geoff Hinton in Yann LeCun. Za javnost pa očitno velja nasvet, da ni pametno začenjati kariere v skladiščnem sortiranju.
Morda 2x, ce se ne motim je to tamicken Yaskawa Motoman, so kar hitri. To je nekje njegov nov kolega, je pa ze star bil hiter:
Kjer glej gibanje. Kako hitro pospesi in se ustavi na majhni razdalji. Je vec casa s procesiranjem, da dobi koordinate.
Drugace roboti s hitrostjo, ce so "zdravi" in podporna konstrukcija stima, niti ne izgubijo natancnosti, ker se nikoli na ustavijo takoj, ampak imajo krivulje pojemka.
Nič novega, v industrji se to že nekaj časa uporablja. Daš 2 kameri in ustrezen software ter robota z ustreznim prijemalom, ki pobira (lahko razmetane)kose iz zaboja in jih zlaga nekam. Kot je že zgoraj napisano PR novica, ki se fajn sliši za tiste, ki niso v tem.
Tu ni vprasanje strojni vid ampak programiranje za njim, ki naj bi omogocalo, da b.p. prime 99% cesarkoli. V industriji imas robote naucene na nek spekter izdelkov. To je sigurno zanimiv knowhow, ce deluje tako dobro, kakor oglasujejo.
Imaš dve varianti, ali točno veš kakšen kos je in kje se nahaja, ali pa strijni vid.
No, morda me hecajo prevodi, ker sem delal samo v Nemscini, ampak konkretno Kolektor mi je ponujal Strojni vid, ko se je vedelo kaksni kosi so. Mi pa prosim pokazi kaksen primer, kjer strojni vid zna kaj vec kot pa predmete, ki jih naucis. Lahko dosti podrobno opisem, kako robote ucis, da kaj vidijo in potem podatek uporabijo. Tega, da lahko primejo nakljucen predmet mi ni ponudilo nobeno podjetje, pa sem jih imel v kontaktu kar veliko. Bi bil uporaben podatek, ce bi poznal kaksnega etabliranega ponudnika take zadeve....
Spretna PR poteza, da pokažejo 10x pohitreni posnetek.
Ja in? A ce bi bil posnetek pocasen bi bili stroji pa nenatancni?
Če bi bil posnetek posnet z 1x hitrostjo, bi dejansko videli realno hitrost delovnja tega robota. Bi bilo bolj realno, a ne?
Niti ne, ni reklama ra robota, ta je, ce sem ga prav prepoznal obicajen star Motoman. Prodajajo prepoznavanje in verjetno tehnologijo prijemanja, ki jo lahko navesis na vsakega robota ali masinerijo.
Imaš dve varianti, ali točno veš kakšen kos je in kje se nahaja, ali pa strijni vid.
Ni problem zaznati "nečesa" s strojnim vidom pred sabo. Problem ga je znati pravilno prijeti (enega, ne več) in ga varno prenesti nekam drugam. Objekt je lahko čisto ozka škatlica, nabasana med drugimi škatlicami, kockasta škatla/škatlica ali vrečkica.
S strojnim vidom je izziv "prav" pobirati predmete iz npr. zaboja, kjer so nametani. Rabiš še vmesno odlagalno površino, da ugotoviš položaj kosa in ga z robotom ustrezno preprimeš ter odložiš v željenem položaju.
Imas kaksno referenco, ker ko gledam KOLEKTOR, je pod strojni vid klasika, ki jo poznam. Pomeni nauceni deli, standardizirane povrsine itn. Kje delate, da definirate drugace, kot verjetno vodilni v sloveniji?
Nikjer nisem napisal, da se pobira naključne kose, ampak naključno postavljene kose. In na teh kosih imaš referenčne površine, ki jih SW prepozna (oblika). Če jih ne najde, odloži komad na neko površino in ponovno išče znane površine na kosu.
To je princip, ostalo kilometrina. In nisem programer, tako da je to bolj kot ne vse, kar ti lahko napišem.
A na zgornjem videu iz novice? Robot ima vakuumsko prijemalo, kar zelo oljaša "prijemanje", najzahevnejši predmet je pakiranje v vrečkah, kar je spet + za vakuumsko prijemalo , ostalo so pa pravokotniki/kvadrati, ki jih mora prepoznati. Če kos(a) (ne) prime, je enostavno detektirat prek vakuuma.
Ni pa to zadeva, da bi jo vsak ljubiteljski programer naredil, je potrebno nekaj kilometrine.
Delovna mesta bodo sam še za 10 % najbolj pametnih, 30% tistih z vezami , 20 % z mizernimi sužnjelastniškimi plačami ; ostali pa brezposelni, če ne bo sistem kej spremenjen bo topolom. Juhu prihodnost prihaja...
Kaj pa je s tem narobe? Roboti povecajo output, tako da je vsega vec, pomeni, da ima nekaj lahko vec ljudi. Lahko tudi kopiras linijo pokrijes se vec ljudi.
Ljudi ni vec treba silit v bedna dela.
Se bo pac promoviralo, da gre vec ljudi recimo v nego, kar dejansko je s tem na nek nacin omogoceno, ker ljudje kot skupnost marsikaj vec nismo primorani narediti ampak se naredi samo.
Pac tu bo treba pozabit bedarije, kakor, da je delo za vsakogar in da vsak lahko uspe vse in zamenjati s tem, da kot druzba pokrijemo potrebe cim vec ljudi in se razvijamo naprej.
Ali bo to sociala ali bo UTD ali kaj drugega, to ne ves, sigurno pa ne bo, kot je bilo v preteklosti.
Ja kaj pa je razlika? Ce postopno visas socialo in ne naredis spremembe na hitro ni neke velike razlike, se posebej, ce pocasi spreminjas obseg. Ce pa je tako vazna stevilka, kakor je bilo sedaj v kampaniji v ZDA, 1000USD na mesec, pa imas verjetno tisti trenutek inflacijo in si realno nizje.
In kaj ce sociala preimenujes v UTD?
Oziroma, kaj je zate razlika med eno in drugo, pa ne majhne tehnicne razlike, dejansko pri razporeditvi resursov, ce uvedes UTD?
V FR razmišljajo o dajatvah na robote s katerimi bodo polnili proračun/zdravstveno/pokojninsko zavarovanje namesto zaposlenih, ki naj bi jim delo "odžrl" robot.
V večini primerov se z roboti opremlja delovna mesta, ki so za človeka neprimerna.
Jaz poznam to industrijo in vam povem, da imajo že čisto normalni tekoči traki toliko problemov s zagozdevanjem zabojnikov, da bi vse skupaj obstalo v 5 minutah, če ne bi bilo nobenega človeka zraven. Podobno kot Tesla, ko so rešili 99.9% problemov s samodejno vožnjo, ostalo bodo pa šele čez 100 let.
Gotovo pa gre za napredek. BTW. podjetje KNAPP je oddaljeno 50km od Slovenije, v Gradcu.
Resno? Do socialne podpore so upravičeni samo aktivni iskalci zaposlitve na zavodu za zaposlovanje. Nič kaj univerzalnega pri ni pri socialni podpori.
Spremenis te tehnikalije in das za vse. Kakor, da bi bila bistvena razlika, se ni ravno problem prijavit na zavod. To, da je kvazi omejeno je PR, ker se politicno prodaja. Ja vem, imas neke izjeme, ampak ce naredis v socialo za vse, ki nimajo zaposlitve, se na koncu na odhodkovni strani iz proracuna niti ne bi poznalo.
Glej ljudje vecinoma ne zmrzujejo in umirajo od lakote.
Potem pa te se enkrat vprasam, zakaj bi se v primeru UTD resursi porazdelili drugace? Upostevaj, da imas takoj, ko je povprasevanje rast cen, ne pa teleportacijo vec dobrin za vse.
Delovna mesta bodo sam še za 10 % najbolj pametnih, 30% tistih z vezami , 20 % z mizernimi sužnjelastniškimi plačami ; ostali pa brezposelni, če ne bo sistem kej spremenjen bo topolom. Juhu prihodnost prihaja...
Bencin je poceni in vnetljiv, ABB je pa nazadnje kar sem videl tudi vgrajeval kitajsko plastiko.
V FR razmišljajo o dajatvah na robote s katerimi bodo polnili proračun/zdravstveno/pokojninsko zavarovanje namesto zaposlenih, ki naj bi jim delo "odžrl" robot.
Problem je, da najbolj optimizirani procesi skoraj nimajo robotov. Naceloma se jim lahko izognes. Ce bi bil tak strosek nanje, bi pac integrirali vecinoma druge resitve.
Delovna mesta bodo sam še za 10 % najbolj pametnih, 30% tistih z vezami , 20 % z mizernimi sužnjelastniškimi plačami ; ostali pa brezposelni, če ne bo sistem kej spremenjen bo topolom. Juhu prihodnost prihaja...
Bencin je poceni in vnetljiv, ABB je pa nazadnje kar sem videl tudi vgrajeval kitajsko plastiko.
Ne govor ... Jz mam v visokotokovnih stikalih od kitajskega ABBja za podaljšek gumba bambusovo palčko. Funny part -> It's not a bug, it's a feature.
"Everybody is a genius. But if you judge a fish by its ability to climb a tree
it will live its whole life believing that it is stupid."
-Albert Einstein
Saj zato je pa najprej na vrsti tipanje, do kod se lahko gre.
Na koncu prides na davek od prodaje, druge realne moznosti ni. Vse ostalo je samo brezvezna komplikacija. Kaj potem bodo dacarji dejansko v vsaki firmi ocenjevali procese...
Kar pravim je, da UTD v praksi ne bi spremenil nic dolgorocno in da nekaj malega pri trehnikalijah okoli sociale pride do enakega koncnega rezultata. Nobene krvave revolucije ne vidim v tem.
Ce hoces vec za reveze morajo biti resitve drugacne.
Kar pravim je, da UTD v praksi ne bi spremenil nic dolgorocno in da nekaj malega pri trehnikalijah okoli sociale pride do enakega koncnega rezultata. Nobene krvave revolucije ne vidim v tem.
Ce hoces vec za reveze morajo biti resitve drugacne.
Matr si trd. Ravno zaradi tehnikalij gre za hruška in jabolka.
Ne, majhna je, ce potem zavzames recimo 3% vec ljudi ali pa ce je nominalno visja za 5%. Sicer je kaksna krivica manj ali pa malenkost manj kruto, nisi pa naredil neke revolucije.
Kako UTD resi problem, da Bezos nima toliko profita od prodaje? Glede na to, da bi bila verjetno inflacija, bi mu nominalno rastel.
Zame bi bila velika razlika, ce bi vsakomur zagotovil recimo 30m2 bivalnega prostora, nov majhen avto, vecjo izbiro hrane, dopust itn.
Vec denarja, ki se razvrednosti verjetno prej, kot spravis zakon skozi pac ni nek plus.
Bezosu lahko vzames 90% in revezi od tega ne bodo imeli nic. Razen, ce jim das toliko, da imajo vec od ostalih, potem bi kratkorocno lahko pokupili kaj, kjer imajo drugi "prednost". Ampak bi se zadeve hitro ponovno uravnotezile.
Vec zagotovis tako, da drzava sili proizvodnjo tega, kar je za vecino in otezuje, da gredjo resursi za luksuze za manjsino. Ostalo uravnotezi trg. Ce Micka danes nima za krompir, kromprija pa je vedno vec, bo slej kot prej dostopen se njej. Pomisli, tako je z vsem, ko je dovolj necesa, potem pride do mnozic.
Ford je v 20ih zaposlene plačal $5 na dan za devet urni delovnik. Ford model T je stal okoli 300$. Celo dva meseca si moral delat za nakup novega avtomobila, pa nejžnejši spol večinoma ni opravljal plačanega dela.
Kaj pomaga bezosom ves denar na svetu, če ne bodo mogli prodat storitev/stvari komu? Zato bodo še vedno raji delili drobtinice, da bodo kupovali in se bo denar obračal.
Ford je v 20ih zaposlene plačal $5 na dan za devet urni delovnik. Ford model T je stal okoli 300$. Celo dva meseca si moral delat za nakup novega avtomobila, pa nejžnejši spol večinoma ni opravljal plačanega dela.
Ja, ampak takrat ni bilo socialne varnosti, davkov na dohodek, zdravstvenega zavarovanja, penzije, brezplačnega šolstva in tisti avto niti klime ni imel. Vse to pa imaš danes, pač namesto dveh mesecev delata oba, mož in žena 30 mesecev. Dober trade off.
In ko je prišel avtomobil med množice so izumrli vsi, ki so uporabljali in oskrbovali konje kot prevozno sredstvo. Koliko je dandanes še kočijažev - praktično nič, ker so vsi umrli od lakote. Tako bodo tudi delavci iz skladišč izumrli, ker jih bo zamenjal robot.
Sicer pa ne razumem, do sedaj je bil problem, ker so delali v nemogočih razmerah, ko pride robot pa bo problem, ker jim ne bo treba delat v nemogočih razmerah.
Preteklost je brezvezna in dolgočasna. Zakaj bi se iz nje karkoli naučili, če lahko probamo še enkrat, ker smo ziher bolj pametni?! Recimo ta UTD, ki so ga že stoletje ali dve nazaj preizkusili v Angliji, in je klavrno propadel. Sedanji politiki so pravi modreci in vse kar naredijo se spremeni v zlato, tako se bo tudi UTD, kot ostale zgodbe o uspehu (Teš, drugi tir, vzpenjača, avtoceste, predori, ...).