
vir: Pixabay
vir: ZDNetBrazilija v tem pogledu sodi med naprednejše države, saj so tam v začetku leta ustanovili urad nacionalnega informacijskega regulatorja, podoben organ, kot ga poznamo v državah članicah EU. V uradu pripravljajo zakonodajni okvir s tega področja, obenem pa so zadolženi tudi za preganjanje in kaznovanje morebitnih kršiteljev. Krovni zakon o varovanju osebnih podatkov so sicer sprejeli že lansko poletje in bi moral stopiti v veljavo februarja prihodnje leto, a ga je tik pred odhodom s svoje funkcije z vetom za pol leta zamrznil prejšnji predsednik Michel Temer.
Navdušenje politikov nad zasebnostjo pa ni pogojeno samo z visoko stopnjo demokratične zavesti, kot bi si kdo mislil, pač pa v precejšnji meri z objavami spletnega medija The Intercept, ki se je dokopal do pisne in zvočne komunikacije med zveznimi tožilci in sodnikom, sedaj pravosodnim ministrom, Sergiom Moro, glede ene večjih korupcijskih afer v državi.