vir: IEEE Spectrum
Ko je (takrat še Googlov) Loon predlansko jesen z baloni za dostavo internetnega signala prišel na pomoč Portoriku, ki ga je prizadel orkan Maria, so inženirji potrebovali skoraj en mesec, da so sistem postavili na noge. Proces je trajal tako dolgo, ker so morali z baloni prileteti iz Nevade in tehnologijo še intergrirati z lokalnimi mobilnimi operaterji. Pred dnevi pa smo lahko videli, koliko hitreje vse skupaj poteka, ko so baloni že v bližini in se naprave z njih ter lokalnih omrežij med seboj že dobro poznajo. 26. maja je Peru prizadel najmočnejši potres v zadnjih dvanajstih letih, z magnitudo 8,0, in močno ohromil tamkajšnja mobilna omrežja. Toda pri Loonu so že bili v državi, saj so izvajali teste za še nenapovedano komercialno delovanje, zato je nekaj balonov že bilo na prizorišču, dodatni pa so hitro prileteli iz novejše portoriške baze. Družba je tako urgentni signal zagotovila že 48 ur po potresu.
Spomnimo: Loonovi baloni se gibljejo z jahanjem zračnih tokov na višinah okoli dvajsetih kilometrov, pri čemer jih samostojno usmerja strojna inteligenca, ki jih dviga ali spušča do zračnih tokov z želeno smerjo. Zagotavljajo LTE dostop (ne pa tudi glasovne komunikacije), v konkretnem primeru v Peruju pa posamezen balon pokriva pet tisoč kvadratnih kilometrov. Oddajajo pri 700 megahercih, med seboj pa se pogovarjajo v frekvenčnem pasu med 75 in 85 gigaherci. Pri slednjem so inženirji nad Perujem postavili nov mejnik, saj so signal do cilja prvič rutinsko prenašali preko desetih balonov.
To sicer ni prvi primer delovanja Loona v Peruju, a vendarle namer za resno tržno delovanje v tej državi doslej še niso razkrili, zato je obstoječi obseg integracije presenečenje. Kljub temu še vedno velja, da bo prvi Loonov sistem za "mirnodobno" pokrivanje celotne države zaživel pozneje letos v Keniji.
