Postopek gre takole. Na površini, najraje stekleni, fotografiramo prstni odtis lastnika telefona. Potem ga v programu 3D obdelovanje ustrezno popravimo, tako da mu dodamo nekaj globine. Rezultat lahko natisnemo na 3D tiskalniku, recimo na Anycubic Photon 3D, ki stane 450 dolarjev. Tak odtis je že dovolj, da se telefon odklene.
To seveda ni prvi telefon, ki ga je mogoče pretentati. Nič bolje se v preteklosti nista obnesla niti prepoznavanje šarenice ali prepoznavanje obrazov. Mimogrede, prav Galaxy S10 je mogoče odkleniti celo s fotografijo obraza. Dejstvo je, da bo biometriko možno vedno ukaniti. Vprašanje je le, kako zapleteno in drago bo to. Če je postopek preveč enostaven, je telefon neuporaben, če pa je prezapleten, je predrag ali ima preveč lažnih negativnih rezultatov.
Kapacitivni senzorji so najvarnejši, ker merijo električne spremembe zaradi pritiska prsta, kar je težko ponarediti z domačo opremo. Ultrazvočni senzorji merijo odboj zvoka, kar da nekaj informacije tudi o tretji dimenziji, a je vseeno manj varno. Najbolj primitivni so optični senzorji, ki jih zlahka pretentamo, saj v bistvu fotografijo vzorec na prstu.
