The Register - Patrick Hulce, raziskovalec in nekdanji Googlov inženir je analiziral programske kodo zunanjih razvijalcev na milijonu najbolj popularnih spletnih strani in prišel do zaključka, da 100 najbolj razširjenih delčkov JavaScripta porabi 59 % časa, ki ga te strani potrebujejo za svoje nalaganje.

Zunanja koda seveda predstavlja le en dejavnik, ki vpliva na nalagalni čas, ob njem pa še prepustnost in zakasnitve v omrežju, velikost datotek in procesna moč same naprave. Hulce je ob tem za The Register pojasnil, da obstaja več vrst zakasnitev, ki jih uporabniki občutimo. Tako so za vizualno zakasnitev, pri kateri se na zaslonu dlje časa ne pokaže nič, največkrat krive latence v omrežju in preobremenjenost vira podatkov. Na drugi strani pa je za zakasnitve, ki vplivajo...

Microsoft - Microsoft bo v novo verzijo Windows 10, ki bo izšla oktobra, in Windows Server 2019 prvikrat vključil podporo za prestopne sekunde. Te bodo upoštevali na pravilen način, torej s ponovitvijo (ali teoretično preskokom) sekunde, in ne na Googlov način raztegovanja normalnih sekund. Poleg tega prinašata novi verziji Windows še podporo za naslednika NTP, ki se imenuje Precision Time Protocol (PTP), in nekaj drugih posodobitev za večjo natančnost merjenja časa.

Prestopne sekunde so posledica počasnega upočasnjevanja vrtenja Zemlje in naše želje, da bi bilo sonce v povprečju v zenitu točno ob 12.00, če smo na poldnevniku, ki ustreza aktualnemu časovnemu pasu. To je pomembno, da je dogajanje na nebu predvidljivo, kar najbolj opazijo astronomi, pri daljšem drsenju pa bi opazili tudi ljudje, ko bi bil sončni vzhod čedalje pozneje.

Medtem ko atomske ure merijo atomski čas (TAI) brez oziranja na...

Slo-Tech - Satelitski internet je danes že zadovoljivo hiter, a so zakasnitve za normalno uporabo obupno prevelike; geostacionarni sateliti so pač daleč. Rešitev je uporaba satelitov, ki so v nizkih orbitah, kar pa seveda pomeni, da jih potrebujemo mnogo več. Recimo štiri tisoč. SpaceX je predstavil smel načrt, kako bi v naslednjem desetletju zagotovili hiter dostop do interneta povsod na Zemlji. Podrobnosti so v dokumentaciji, ki so jo prijavili FCC-ju.

Internet bi zagotavljalo 4425 satelitov, ki bi krožili na višini 1150-1330 kilometrov, kar je že dovolj blizu, da zakasnitve ne bodo tako moteče. Medtem ko ima današnji satelitski internet latence okrog 600 milisekund, naj bi sateliti v nizki orbiti omogočali brskanje z...

AnandTech - Več kot dve leti je že minilo, odkar so na Anandtechu pogledali, kaj se zgodi, če v sistem s procesorjem Ivy Bridge vtaknemo različno hitre pomnilnike, vse od 1333 MHz CL9 DDR3 pa do takrat najhitrejšega, DDR3 2133 MHz CL9. Takrat se je izkazalo, da je pri enaki zakasnitvi CAS 1600 MHz pomnilnik tudi v resničnem svetu, ne le v sintetiki, nekoliko hitrejši od 1333 MHz ter s tem optimalna izbira za sisteme, osnovane okrog procesorjev Sandy in jasno tudi Ivy Bridge. A po dveh letih smo dobili novo arhitekturo, Haswell. Spet so se pri Anandtechu odločili preveriti, kakšen vpliv imajo različne frekvence, od 1333 MHz pa vse do 3000 MHz, in različne zakasnite CAS, od CL7 do CL12, na hitrost delovanja sistema v resničnem svetu....

Nvidia - Nvidia je ta teden predstavila svojo vizijo prihodnosti grafičnih procesorjev, ki utegne korenito spremeniti prihodnost računalništva. Računsko intenzivne procese smo že navadili odlagati v izračun v gruče hitrih računalnikov, medtem ko dela grafičnih procesorjev nismo mogli prenesti drugam. V Nvidii menijo (izjava za javnost), da ni razloga, da lahkih odjemalcev (prenosnih računalnikov, pametnih telefonov, ultrabookov, namiznih računalnikov itd.) ne bi odrešili tudi GPU-jev in njihovo delo poslali v centraliziran oblak.

Na konferenci, ki je v torek potekala v San Joseju, so predstavili VGX. Gre za platformo, ki ima na eni...

Slashdot - Googlov inženir Aaron Hopkins je napisal zanimiv članek o hitrosti nalaganja spletnih strani.

Hopkins je simuliral povezavo do strani z veliko majhnimi objekti (HTML datoteke, slike, zunanji JavaScript, CSS, ipd.) ter primerjal kako nastavitve brskalnikov ter velikost zahtevka vplivajo na končno obnašanje. Med drugim je ugotovil, da je ozko grlo pri straneh z veliko majhnimi objekti večinoma hitrost oddajanja, ne hitrost prejemanja podatkov. Prav tako je ugotovil, da je hitrost opazno večja, če so statični elementi razdeljeni čez več različnih računalnikov.