Novice » Znanost in tehnologija » AlphaGo Zero se uči brez človeškega zgleda
noraguta ::
Po tvoje.
Še enkrat. Sama matematika za algoritmi ni kaj posebej komplicirana. Bistvo je velika količina podatkov.
Model, ki pade ven je seveda zelo težko razumeti, ampak model temelji na obdelavi podatkov. Z razmeroma preprostimi matematično-statističnimi metodami.
problem je koliko energije lahko potršiš v taksomizacijo.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
nevone ::
Bistvo je organizirat to veliko količino podatkov v smiselno celoto. Algoritmi za organizirat to kot celota seveda niso preprosti, lahko pa so preprosti kot posamezni deli. Če boš gledal vsak posamezen del boš rekel, da ni komplicrano. Če boš gledal dele povezane v sistem ti ne bo nič jasno. Saj tako je povsod v bistvu. Predvsem zarad našega omejenga spomina težko dojamemo velike sisteme, majhne pa ni problem.
Morda pa le ni problem v velikosti, ampak v samem naboru pravil, s katerimi imaš opravka. Vedno stvari, ki jih ne obvladaš izgledajo neobvladljive in ko jih enkrat obvladaš postanejo preproste. Ne vem, kakšno stopnjo kompleksnosti moramo obvladati, a nikakor ni nujno, da je dobra edino takšna, ki je neobvladljiva.
Če pogledaš matematiko recimo ... nekatera pravila so povsem enostavna, a jih lahko zapakiramo v marsikomu neprepoznavno obliko, ki je ni zmožen razvozlati, ker je na prvi pogled komplicirana in se tiste komliciranosti v resnici ustraši. Ampak zadaj (morda) leži enostavna formula.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
noraguta ::
ni treba da ne enostavna. lahko jeonje treba zgolj prebrat na surovo silo. kakor barvanke zemljevidov recimo.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Okapi ::
Osnovni problem so pravila. Pri igrah, kjer je pravil malo, in so poleg tega tudi nedvoumno določena, so stvari "preproste". Kombinacij je mogoče zelo veliko, ampak je v bistvu samo stvar računske moči stroja, preden je problem rešen.
Zaplete se pri stvareh, ki imajo veliko pravil, ki niso nedvoumno določena, in so odvisna od konteksta. Klasičen primer je slovnica in prevajanje. Noben program še ne more dobro nadomestiti lektorja in prevajalca. Zdi se sicer, da smo na dobri poti, ampak obstaja nevarnost, da se nam bo zataknilo pri zadnjem odstotku ali dvema. Ki sta ključna pri tem, ali lahko neko delo samostojno prepustimo stroju, ali pa je stroj zgolj orodje v rokah človeka. Sem sodi tudi samodejna vožnja.
Ključno je seveda prepoznavanje in razumevanje konteksta (se pravi, okolice, sveta), kjer nas čaka še veliko dela. Za čisto pravo AI pa potem še ustvarjalnost. Tu pa bolj ali manj tapkamo v mraku.
Zaplete se pri stvareh, ki imajo veliko pravil, ki niso nedvoumno določena, in so odvisna od konteksta. Klasičen primer je slovnica in prevajanje. Noben program še ne more dobro nadomestiti lektorja in prevajalca. Zdi se sicer, da smo na dobri poti, ampak obstaja nevarnost, da se nam bo zataknilo pri zadnjem odstotku ali dvema. Ki sta ključna pri tem, ali lahko neko delo samostojno prepustimo stroju, ali pa je stroj zgolj orodje v rokah človeka. Sem sodi tudi samodejna vožnja.
Ključno je seveda prepoznavanje in razumevanje konteksta (se pravi, okolice, sveta), kjer nas čaka še veliko dela. Za čisto pravo AI pa potem še ustvarjalnost. Tu pa bolj ali manj tapkamo v mraku.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
nevone ::
Ključno je seveda razumevanje konteksta (se pravi, okolice, sveta), kjer nas čaka še veliko dela.
Kognitivni problemi so vsekakor problem, ki bi ga v prvi vrsti morali poenostaviti, če hočemo narediti korak naprej. Sedaj smo v fazi vse večjega kompliciranja, ki daje prednost tistim, ki nekako bolje krmarijo v tem razburkanem morju. Vendar moje mnenje je, da nas bo lastna omejenost pri obvladovanju tega "kaosa" prisilila v to, da bomo začeli poenostavljati. Morda se nekaterim zdi, da lahko kompliciramo v nedogled, vendar to ni rešitev, to je samo trenutna nuja, v katero smo pa zabredli po sili razmer.
Za čisto pravo AI pa potem še ustvarjalnost. Tu pa bolj ali manj tapkamo v mraku.
Katere dejavnosti človeka označimo z ustvarjalnostjo? Pojem sam je rahlo medel(fuzzy). Pri človeku je vse to vezano na samo kvaliteto lastnega življenja. Tudi AI ustvarjamo v ta namen, zato si ne želimo, da povsem svobodno ustvarja.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Zgodovina sprememb…
- spremenila: nevone ()
gus5 ::
Ključno je seveda prepoznavanje in razumevanje konteksta (se pravi, okolice, sveta), kjer nas čaka še veliko dela.UI ne ve, zakaj dela, kar dela. A to se pogosto dogaja tudi ljudem.
Manko razumevanja konteksta? Manko razumevanja konteksta je pogoj možnosti človeške zavesti. Slednja se pojavi (kot psevdo-doživetje) prav zato, ker je neposredna izkušnja nevro-bioloških pogojev, ki jo omogočajo, nemogoča. Jst ::
>Slednja se pojavi (kot psevdo-doživetje) prav zato, ker je neposredna izkušnja nevro-bioloških
>pogojev, ki jo omogočajo, nemogoča.
What?
>pogojev, ki jo omogočajo, nemogoča.
What?
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
gus5 ::
>Slednja se pojavi (kot psevdo-doživetje) prav zato, ker je neposredna izkušnja nevro-biološkihSediš za računalnikom in komentiraš na slo-techu, imaš občutek telesnega mirovanja. Ta občutek je utvara; fakt je, da ne miruješ, saj se Zemlja suče krog svoje osi, vrti krog Sonca, sončni sistem se vrti krog središča lokalne galaksije itd. Poanta: lažni občutek mirovanja vznikne, ker tvoj organizem ne zmore zaznati 'opletanja' v prostoru. Ozreš se po sobi in zdi se ti, da stvari vidiš v barvah. Tudi barvno doživetje je utvara; fakt je, da barve niso del fizičnega sveta, so nevro-biološko pogojene iluzije, ki jih ustvarijo možgani. Iluzija barv se pojavi, ker je neposredna izkušnja nevro-bioloških pogojev (v možganih), ki jih omogočajo, nemogoča. Podobno je s pojavom zavest; slednja se pojavi (kot psevdo-doživetje) prav zato, ker je neposredna izkušnja nevro-bioloških pogojev (= kortikalnih nevralnih struktur, engramov, nevro-plastičnosti), ki jo omogočajo, nemogoča. Zavest je kognitivna zmota, utvara, konstrukt, pogojen z nezavednim možganov, psevdo-doživetje, dozdevek. To in nič več.
>pogojev, ki jo omogočajo, nemogoča.
What?
nevone ::
Človek z vsemi svojimi lastnostmi in dojemanji ni nobena utvara. Je entiteta, ki na določen način dojema sebe in okolico na podlagi zakonitosti, ki so univerzalne. Razvrednotenje tega z oznako, da je vse utvara, nima nobene uporabne vrednosti.
o+ nevone
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
gus5 ::
Človek z vsemi svojimi lastnostmi in dojemanji ni nobena utvara. Je entiteta, ki na določen način dojema sebe in okolico na podlagi zakonitosti, ki so univerzalne. Razvrednotenje tega z oznako, da je vse utvara, nima nobene uporabne vrednosti.eČloveško dojemanje je večkrat posledica utvarjana kot dokazljivih dejstev. Geocentrična interpretacija ustroja vesolja denimo, zaradi katere so ljudje goreli na grmadah, če so ji nasprotovali, ni temeljila le na teoloških nesmislih, pač pa tudi na dojemanju, pogojenem z lažno izkušnjo statične Zemlje in krog nje vrtečih se nebesnih teles (npr. vsak bimbo se je lahko na vsak jasen dan 'prepričal', da Sonce kroži krog Zemlje). Da so zavest in kognitivne reprezentacije utvara, že dalj časa dokazuje eliminativni materializem (smer psihologije), to pa implicirajo tudi eksperimenti konekcionizma in kognitivistične nevrologije.
kuall ::
Podobno je s pojavom zavest; slednja se pojavi (kot psevdo-doživetje) prav zato, ker je neposredna izkušnja nevro-bioloških pogojev (= kortikalnih nevralnih struktur, engramov, nevro-plastičnosti), ki jo omogočajo, nemogoča. Zavest je kognitivna zmota, utvara, konstrukt, pogojen z nezavednim možganov, psevdo-doživetje, dozdevek. To in nič več.
Zavest je samo zavedanje svojih misli in občutkov, isto kot se zavedamo zunanje okolice se zavedamo notranje "okolice" v naših možganih. Nastala je kot nadzornik čustev in misli, da popravlja napake v bistvu.ž
Primer: zadnjič sta se dva mačka grdo gledala. Pobožal sem enega od njiju, da bi ga malo pomiril in sem bil tarča njegove jeze, zapičil mi je kremplje v roko. Ker nima zavesti se ni mogel kontrolirat, da ne bi mene napadel namesto tistega mačka. Če bi imel zavest pa bi se lahko zadržal , da me ne bi napadel in ne bi naredil napake, ki je bila zanj škodljiva (no bi bila, če bi bil jaz bolj zajeban). Tako deluje še vedno marsikateri človek: ko je jezen se mu je bolje izogibat, ker nima zadost razvite samokontrole (zavesti), da ne bi jeze stresla na vsakega, ki ga sreča.
gus5 ::
nevone ::
Nastala je kot nadzornik čustev in misli, da popravlja napake v bistvu.
Vsekakor zavest sodeluje pri samoreguliranju, ni pa pri tem vedno nujno uspešna, ker so v igri tudi drugi dejavniki. Rezultat je potem rezultanta vseh teh dejavnikov.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
nevone ::
Kateri dejavniki?
Recimo čustva, ki niso vedno kontrolibilna, razmere, ki te prisilijo, da ravnaš drugače kot si prepričan, da bi bilo dobro.
Ni nujno uspešna ker so pač možgani polni napak. Podobno kot programi.
Ne gre toliko za napako, kot bolj za nezmožnost. Enostavno ni vse v njenih rokah.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
kuall ::
Ja lahko rečemo, da zavest lahko nadzira samo blaga čustva, če so premočna jo premagajo. Je pa tudi obratno res: človek skor vedno rabi neko racionalno razlago, da opraviči dejanja, ki mu jih narekajo čustva. Hoče, da imata čustva in zavest isti cilj. Potem pa pride do čudaške situacije, ko nekdo pride z neko čudaško logično razlago za neko iracionalno dejanje.
> razmere, ki te prisilijo, da ravnaš drugače kot si prepričan, da bi bilo dobro.
Tu pa mešaš tisto, ko je treba narediti manjše zlo čeprav bi bilo idealno narediti nekaj drugega, če bi bil nek drug dejavnik drugačen, ki ga ni možno spremeniti.
>Ne gre toliko za napako, kot bolj za nezmožnost. Enostavno ni vse v njenih rokah.
Veliko je v napakah (več kot si mislimo). Je pa res, da se veliko stvari ne zavedamo in da naši občutki marsikaj opravijo bolje kot pa zavest. Greš nekaj popravlljat z zavestjo in pogosto vidiš, da je bil način z občutkom bolj pravilen. Delo z občutkom še na veliko prevladuje pri ljudeh. Ko v bistvu ne vemo zakaj nekaj delamo, vemo samo, da je tako prav.Res je zavest bolj kot nadzornik, da prepreči napake.
> razmere, ki te prisilijo, da ravnaš drugače kot si prepričan, da bi bilo dobro.
Tu pa mešaš tisto, ko je treba narediti manjše zlo čeprav bi bilo idealno narediti nekaj drugega, če bi bil nek drug dejavnik drugačen, ki ga ni možno spremeniti.
>Ne gre toliko za napako, kot bolj za nezmožnost. Enostavno ni vse v njenih rokah.
Veliko je v napakah (več kot si mislimo). Je pa res, da se veliko stvari ne zavedamo in da naši občutki marsikaj opravijo bolje kot pa zavest. Greš nekaj popravlljat z zavestjo in pogosto vidiš, da je bil način z občutkom bolj pravilen. Delo z občutkom še na veliko prevladuje pri ljudeh. Ko v bistvu ne vemo zakaj nekaj delamo, vemo samo, da je tako prav.Res je zavest bolj kot nadzornik, da prepreči napake.
BigWhale ::
nevone ::
Greš nekaj popravlljat z zavestjo in pogosto vidiš, da je bil način z občutkom bolj pravilen.
Ja, to je zanimiv pojav. Zavest je lahko tudi vzrok za napake. Jih pa seveda zazna in jih v naslednji fazi že želi odpraviti.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
gus5 ::
Zemlja dejansko je tocno v sredini vesolja, ki ga lahko opazujemo.Torej je središčna pozicija Zemlje navidezna. Znanost ne operira z utvarami, pač pa jih poskuša razkrinkati in preseči.
Jih pa seveda zazna in jih v naslednji fazi že želi odpraviti.Zavest nič ne zazna, ker ne obstaja. Zavest je meta-pojav, pogojen z nemogočo zaznavo procesov in struktur, ki ga omogočajo. Torej korekcija takšnih ali drugačnih napak ne poteka na ravni zavesti (ki je ni), pač pa na ravni nezaznavnih nevro-fenomenov (engramov, sinaptičnih povezav, dendridskih trnov, elekto-kemičnih signalov ipd.).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: gus5 ()
BigWhale ::
Zemlja dejansko je tocno v sredini vesolja, ki ga lahko opazujemo.Torej je središčna pozicija Zemlje navidezna. Znanost ne operira z utvarami, pač pa jih poskuša razkrinkati in preseči
Iz povsem prakticnih razlogov je pravzaprav vseeno ali je pozicija zemlje navidezna ali ne. Dokler ne uspemo ugotoviti kaj vec, se lahko pretvarjamu tudi, da smo v desnem spodnjem vogalu. :)
gus5 ::
noraguta ::
Zemlja dejansko je tocno v sredini vesolja, ki ga lahko opazujemo.Torej je središčna pozicija Zemlje navidezna. Znanost ne operira z utvarami, pač pa jih poskuša razkrinkati in preseči
Iz povsem prakticnih razlogov je pravzaprav vseeno ali je pozicija zemlje navidezna ali ne. Dokler ne uspemo ugotoviti kaj vec, se lahko pretvarjamu tudi, da smo v desnem spodnjem vogalu. :)
o homogenosti časa in prostora ter perspektivi okrog tega so se kregal stoletje nazaj. če ne gre ne gre opica zadeta.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
BigWhale ::
Iz povsem prakticnih razlogov je pravzaprav vseeno ali je pozicija zemlje navidezna ali ne.Iz povsem praktičnih razlogov je pomembno, da vemo, da Sonce ne kroži krog Zemlje, pač pa Zemlja (in drugi planeti) krog Sonca.
Seveda, v tem primeru je to znanje kar pomembno. Kaj se pa dogaja 93 milijard svetlobnih let dalec pa ni vec tako zelo kriticno. :) In se kar nekaj casa ne bo kriticno.
noraguta ::
če bi bile vse sile dognane in large scale nebibilo anomalij v vesolju za naše znanje. pa pač so.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
BigWhale ::
Saj ne pravim, da bi morali nehat raziskovati v tej smeri in se truditi razumeti vec od tega kar vemo. Moramo. Ampak komplicirati okrog tega a je zemlja v srediscu vesolje ali ne je pa brez predmetno. :)
noraguta ::
kukr večji del kozmologije. še antilopa pride bomo pa zmagoval.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
gus5 ::
Da je človeško znanje lahko ovira za AI in da se slednja bolje/lažje uči brez človeških nasvetov, dokazuje premoč samo-učečega DeepGo Zera nad priučenim DeepGojem v igri go. AI naprave pa se izkažejo bolje kot ljudje tudi pri izdelavi/poučevanju drugih AI naprav. Googlov 'mentorski' AI je izdelal 'mladička', ki je (v prepoznavanju objektov) bolje izmojstren od kateregakoli AI, ki ga je izdelal človek. 
7982884e ::
thramos ::
Bi pa bilo zanimivo videti, kakšen bi bil prosto živeči pes, recimo pol stoletja po jedrski kataklizmi.
Če smo že pri psih po jedrski kataklizmi...
Vem, da je čisto offtopic, je pa vseeno zanimivo:
Hundreds of stray dogs have learned to survive in the woods around the exclusion zone – mainly descendants of those left behind after the nuclear disaster, when residents were banned from taking their beloved pets to safety
Okapi ::
Članek, zlasti naslov, je zavajajoč. Psi se niso nič kaj dosti naučili - če jim ljudje ne bi pomagali (kar je sicer razvidno iz članka), ne bi preživeli.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | AlphaZero igra šah, go in šogi (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 21034 (17209) | nevone |
| » | Skrivnostni velemojster goja kar Googlov AlphaGoOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 9554 (5938) | Isotropic |
| » | Zadnja priložnost za človeštvo v goju (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 19732 (17844) | jype |
| » | AlphaGo po treh zmagah že skupni zmagovalec dvoboja v goju proti človekuOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 16416 (12157) | bMozart |