The Telegraph - Dnevi spraskanih in popokanih ekranov pametnih telefonov se po letih napovedi vendarle bližajo koncu. Raziskovalci z Univerze California Riverside so namreč ustvarili nov polimer, ki sam popravi nastale fizične poškodbe. Oziroma po domač, se sam pozdravi. Ne glede na velikost praske ali globino razpoke je površina kot nova v 24 urah, trdijo njegovi izumitelji. "Tudi če material prerežemo na dva dela, se bo kot človeška koža zlepil nazaj skupaj," je za britanski medij poudaril izmed izumiteljev novega polimera Chao Wang.
Seveda ne gre za prvi material, ki se lahko sam zdravi. Določene rešitve so tudi že na trgu. Tako ima recimo pametni mobilnik LG G Flex že približno pet let ohišje, ki je delno narejeno s pomočjo podobne tehnologije.
A novi polimer je prvi, ki je prozoren in lahko prevaja elektriko. Zato se tehnologija kar sama ponuja za izdelavo zaslonov občutljivih na dotik za pametne naprave, ki jih doslej iz takih snovi še ni bilo mogoče izdelati. V primerjavi s podobnimi materiali nova inovacija tudi veliko bolje reagira na temperaturne ekstreme in vlago.
Isti polimer bi se lahko uporabljal tudi v baterijah, ki so tudi občutljive na udarce in padce. Wang že razvija baterijo, ki bi se na isti način sama popravila v primeru močnega udarca (npr. ob padcu telefona na tla). Zato bi se lahko življenjska doba pametnih telefonov močno podaljšala. Wang upa, da se bo polimer uporabljal za ekrane in baterije pametnih telefonov v naslednjih treh letih.
Zato bi se lahko življenjska doba pametnih telefonov močno podaljšala.
... najbrž ravno to ni v interesu proizvajalcem potrošniške robe, da bi kakšna naprava delovala brezhibno več kot dve leti
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Zato bi se lahko življenjska doba pametnih telefonov močno podaljšala.
Napaka, Wang, tega si pa res ne želijo. Sicer pa sem pred Snapdragon 800, ki je v Note3 s 3gb rama, tudi jaz pogosto menjal, vendar od takrat naprej je napredek le še kozmetični, tako da mogoče pa Wang zmaga, pri smartfonih težko, baterije, žarnice, ... pa sigurno.
Pa Car glass-u ne bo več treba slabih radijskih reklam delat, pok, pok.
Car glass bo še vedno reklame delal, tukaj bi se samo praske zacelile, če ti poči steklo (ali ti kamen odbije znaten del stekla - materiala) pa verjetno ne bo pomoči.
Car glass bo še vedno reklame delal, tukaj bi se samo praske zacelile, če ti poči steklo (ali ti kamen odbije znaten del stekla - materiala) pa verjetno ne bo pomoči.
Saj piše v novici, da lahko material prerežeš napol in se bo zlepil skupaj. Torej doma se malo poigraš ali pa daš otroku kot sestavljanko, malo počakaš, pa bo zlepljeno! :D
S prerezom fizično ločiš material na pol (razen odkruškov), če tebi kamen prileti v šipo odbije lep del materiala. A se bo šipa zato za par milimetrov skrčila na obe strani? Nevermind, ko vidim verjamem :)
Nekaj prerezati ali nekaj razbiti, to pač ni isto.
Drugače pa fina rešitev za razne lastnike telefonov, ki podobno kot opice iščejo bolhe na drugi opici, sami obsedeno iščejo praskice na telefončkih in se obremenjujejo z njimi.
Dnevi spraskanih in popokanih ekranov pametnih telefonov se po letih napovedi vendarle bližajo koncu.
Resno? Senzacionalistično spisan članek na ravni rumenega tiska. Verjetno si bralci Slo-Techa zaslužijo kaj več, vsaj kratko pojasnilo, kaj 'stoji' v ozadju 'čudežnega' polimera. V 'ozadju' fenomena je ena izmed 4 med-molekulskih (ne-kovalentnih) interakcij - ion-dipolna interakcija med polimerom, katerega molekularna struktura je polarizirana, in soljo (kot ionsko spojino). Ne-kovalentnih kemijskih vezi ne zaznamuje povezovanje prek skupnega 'prostega' elektrona (= značilnost 'močnih' kovalentnih vezi), pač pa elektro-magnetna interakcija. Primer solne raztopine: molekule vode (H2O) 'razgradijo' molekule soli (NaCl), ker prve delujejo kot mali elektro-magneti (vodikova stran vode je 'pozitivna' - privlači 'negativni' klor, kisikova pa 'negativna' - privlači 'pozitivni' natrij). Nekaj podobnega se dogaja v 'samo-zaceljivem' polimeru, ki je 'premazan' s specifično solno substanco. Slednja je tista, ki jo polimer (v primeru poškodbe v njegovi strukturi) 'razgradi' in z njo 'zapolni', 'sanira' poškodbo. Zadeva je še daleč od praktične rabe, saj lahko že povečana stopnja vlažnosti (npr. dež) spremeni mehanske lastnosti 'samo-zaceljivega' materiala.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021