Slo-Tech - Evropska komisija je v javno razpravo poslala predlog uredbe, ki bi od proizvajalcev pametnih telefonov zahtevala ukrepe za povečanje trajnosti in življenjske dobe izdelkov. Komisija predlaga, da je vsaj petnajst različnih komponent v obliki rezervnih delov dostopnih vsaj pet let po izidu pametnega telefona. Prav tako bi morale biti baterije zadostne kakovosti, da bi po 500 celotnih ciklih praznjenja in polnjenja še vedno zagotavljale vsaj 83 odstotkov tovarniške kapacitete. Telefoni bi dobili tudi oznake učinkovitosti, podobno kot imajo dandanes gospodinjski aparati, le da ne bi prikazovale varčnosti, temveč odpornost na padce, življenjsko dobo baterije in podobno.

Zadnji večji uspeh Evropske unije na področju pametnih telefonov so enotni polnilniki, ki bodo obvezni od leta 2024. Še pred tem pa so državljane najbolj razveselili s prisilno ukinitvijo gostovanja, ki je med potovanjem omogočila enakovredno uporabo pametnih telefonov v vseh državah EU. Zadnji napori Komisije so...

The Telegraph - Dnevi spraskanih in popokanih ekranov pametnih telefonov se po letih napovedi vendarle bližajo koncu. Raziskovalci z Univerze California Riverside so namreč ustvarili nov polimer, ki sam popravi nastale fizične poškodbe. Oziroma po domač, se sam pozdravi. Ne glede na velikost praske ali globino razpoke je površina kot nova v 24 urah, trdijo njegovi izumitelji. "Tudi če material prerežemo na dva dela, se bo kot človeška koža zlepil nazaj skupaj," je za britanski medij poudaril izmed izumiteljev novega polimera Chao Wang.



Seveda ne gre za prvi material, ki se lahko sam zdravi. Določene rešitve so tudi že na trgu. Tako ima recimo pametni mobilnik LG G Flex že približno pet let ohišje, ki je delno narejeno s pomočjo podobne tehnologije.

A novi polimer je prvi, ki je prozoren in lahko...

Slo-Tech - Tudi če izvzamemo defektne Samsungove Galaxy Note7, smo videli že več primerov, ko so se litij-ionske baterije pregrele in vnele - tudi pri nas -, kar ima lahko tudi hude posledice. Zato so raziskovalci z Univerze Stanford razvili baterije, ki imajo vgrajen zaviralec gorenja, ki se ob pregretju avtomatično sprosti in pogasi ognjene zublje. O odkritju pišejo v Science Advances.

Glavni problem litij-ionskih baterij je njihova nestabilnost, saj odstopanje od normalnih obratovalnih pogojev sproži verižno reakcijo, ki še pospeši naraščanje temperature in tlaka v bateriji ter končno eksplozijo ali vsaj požar. Raziskovalci s Stanforda so zato razvili nov separator, kakor se imenuje...

Extremetech - Znanstveniki iz Italije, Francije in ZDA so izdelali prva tranzistorja, ki sta zgrajena na osnovi iz bombažnih vlaken. Pripravili so jih dveh vrst: tranzistorje na poljski efekt (FET) in elektrokemične tranzistorje. O odkritju pišejo v reviji Organic Electronics.

Da so iz bombaža mogli izdelati tranzistorje, so morali najprej rešiti problem prevodnosti. Bombaž je odličen izolator, medtem ko za izdelavo tranzistorjev potrebujemo prevodni material in polprevodnike. Zvišanje prevodnosti so dosegli tako, da so bombažna vlakna prevleki s prevodnimi materiali. Najprej so nanje nanesli zlate nanodelce, nato pa še prevodni polimer (ti so že sami po sebi zelo zanimiva snov, za odkritje katere so leta 2000 podelili Nobelovo...

Slo-Tech - Raziskovalci na Berkeleyju so odkrili način za modifikacijo litij-ionskih baterij, s katero bi lahko do osemkrat povečali njihovo kapaciteto. Pri tem ne gre za radikalno spremembo v ustroju baterije, ampak zgolj spremembo anode; tako je novost združljiva z obstoječimi baterijami in ima hkrati potencial, da pride do komercialne uporabe prej kot druge eksotične variante.

Kapaciteta litij-ionskih baterij je neposredno odvisna od množine enovalentnih litijevih ionov, ki jih anoda lahko shrani in potem...

TG Daily - Uporaba močnih detergentov je danes za čiščenje raznovrstnih maščob praktično nujna, a tudi zelo obremenilna za okolje. Na srečo je na obzorju rešitev za te težave, saj so znanstveniki z Univerze Purdue v ameriški Indiani pod vodstvom Dr. Jeffreya Youngblooda odkrili posebne polimerne premaze, ki so uporabni na večini današnjih materialov (steklo, plastika, kovine, beton, itd.) in ki za čiščenje maščob oz. olj zahtevajo le vodo. Polimer je sestavljen iz dveh plasti, zgornje, podobne teflonu in spodnje iz polietilenglikola. Slednja nase veže vodo, ki tako tvori tanko plast, teflonska plast pa preprečuje prehod večjim maščobnim molekulam.

Posledično je odstranjevanje oljnih oz. maščobnih madežev trivialno opravilo, saj se jih enostavno odplakne z nekaj vode. Uporaba detergentov je popolnoma nepotrebna, kar je dobra novica tako za domače uporabnike kot za industrijska okolja. V slednjih, npr. avtomehaničnih delavnicah, bi lahko premazali tla in stene, uporaba pa bi bila mogoča tudi v...

več strani - Marsikaj razmišljam o prihodnosti hlajenja procesorjev... Po mojem mnenju bodo še kar nekaj časa glavno vlogo igrali zračni hladilniki, toda vprašanje je, v kakšni obliki. Zadnje čase opažamo prehod na druge, bolj prevodne kovine (predvsem baker), toda kako daleč se lahko gre na takšen način? Ali je rešitev le v večjih hladilnikih z večjimi ventilatorji ali pa je mogoče narediti kaj bolj elegantenga? Pot v pravo smer so definitivno alternativne oblike hladilnikov, toda po mojem mnenju leži prihodnost v toplotno izredno prevodnih polimerih. Lep primer je ta polimer, katerega toplotna prevodnost je res povsem neprimerljiva z današnjimi materiali. Če bi ga uporabili za hlajenje procesorjev, bi lahko tudi najbolj vroče ohladili z velikim kosom polimera ter enim sistemskim hladilnikom. Mogoče se nam bodo naši overclockerski vnuki smejali, ko jim bomo pripovedovali o aluminijastih in bakrenih zračnih hladilnikih z ogromnimi in glasnimi ventilatorji ....