Slo-Tech - Po treh zaporednih uspešnih povratkih prve stopnje rakete Falcon 9 je SpaceX po včerajšnji izstrelitvi raketo izgubil, kar opozarja, da je vračanje in ponovna uporaba rakete še vedno eksperimentalen postopek. SpaceX je včeraj 16.29 uri po slovenskem času z izstrelišča Cape Canaveral v orbito poslal dva komunikacijska satelita (117 West B in ABS-2A) za podjetji Eutelsat in Asia Broadcast Satellite.
Utirjenje satelitov je bil primarni cilj, ki je brezhibno uspel, vrnitev rakete pa zgolj sekundarni, eksperimentalni cilj, saj je postopek še vedno v razvoju. Za primerjavo: SpaceX-u je uspelo raketo vrniti štirikrat od devetih poizkusov, pri čemer so bili uspešni že v vseh možnih kombinacijah (na kopno in ploščad, iz visoke ali nizke orbite). To pot na plavajočo ploščad ni šlo po načrtih.
Prvostopenjska raketa je delovala 156 sekund, odvrgla tovor in se usmerila nazaj proti Zemlji. Satelita sta z drugo stopnjo uspešno nadaljevala prek supersinhrone orbite v geostacionarno transferno orbito 36.000 kilometrov nad površjem, od koder bosta s svojimi potisniki še nekaj mesecev počasi potovala na pravo mesto.
Prvostopenjska raketa pa se ni uspela varno vrniti. Ponovno bi morala z maksimalno močjo prižgati tri motorje za blag pristanek, a se to pri enem ni zgodilo. Povratki raket, ki vodijo tovor v visoke orbite, so posebej zahtevni, ker imajo visoke hitrosti in omejeno količino goriva za manevriranje ob pristanku. Raketa se je vrnila na ploščad, a je bil pristanek najbolj trd od vseh doslej in je hudo poškodoval raketo, kar seveda šteje med neuspešne pristanke. Ploščad naj bi bila v dobrem stanju, so sporočili iz SpaceX. Več bo znanega po analizi, ki bo pokazala, kaj je šlo narobe.
Naslednji poizkus bo 16. julija, ko bodo na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) peljali tovor in zaloge. Tedaj pričakujemo več uspeha, ker je ISS 400 kilometrov nad površjem, ne pa 36.000 km, kar pomeni manjše potrebne hitrosti prve stopnje.
Čakaj malo, pri prejšnjem, uspešnem, poskusu ste pisali, da je to sedaj že rutinsko. Komentatorji spodaj tudi. A zdaj pa ni več? Kaj potem pomeni rutinsko? Da ko ti enkrat rata je rutinsko, potem spet ne, potem spet ja...?
Seveda ima, ker tudi prva stopnja gre višje in hitreje, če je končni cilj geostacionarna orbita kot če je LEO.
Bos to s cim podprl?
Sodec po posnetkih in na njih vidni telemetriji se 1st stage separation zgodi priblizno 2:30 (raje malo vec, kakor navajajo v svojih Press Kitih) po vzletu, na visini 65-70 km (manj kot 10% razlike med LEO in GTO misijami) in pri hitrosti od 6000-6600 km/uro (LEO) do 8300 km/uro (GTO).
Razlike med eno in drugo mnozico (LEO, GTO) vrednosti so priblizno nako velike, kot znotraj vsake mnozice, v obeh primerih pa gre za vrednosti iste magnitude, in ne - kot bi morda kdo sklepal po citatu zgoraj - da sta stevilki 400 km in 36000 km tisti, katerih razmerje vpliva na tezavnost povratka.
Spacex in Musk nikoli nista rekla, da so končali testiranje, ter da ne bo več RUDov. Prav nasprotno. Za leto 2016 so rekli, da bodo imeli 70% uspešnih pristankov. Leto 2017 pa že 90%.
Kar se tiče naslednje misije bo seveda popolnoma drugačna. Vrnili se bodo na kopno. Šlo bo za drugi poiskus pristanka na kopno. Torej, izvedli bodo boostback in pri pristanku uporabili le 1 motor.
Zadnja misija je sledila balistični krivulji in zaviranje z 3 motorji. En izmed motorjev je slabo deloval zato je prišlo do kabuuma. Napako bodo popravili do konca leta.
Seveda se razmerje 36000/400 ne preslika neposredno v stokrat višjo hitrost/porabo goriva itd. Ampak razlika med 8300 in 6000 km/h je pa z vidika vračanja ogromna, to je tudi Musk že povedal.
Povsem nepotrebno. Je bilo žena st dokazano, da se najbolj splača če raketa leze po polžje v orbito. Od mnogih st raketnih inžinirjev.
Mal trollas, a? Noben ni reku, da se najbolj splaca it pocasi v orbito. Najbolj se splaca tako, da je optimalna poraba goriva.
Razlika pri ponovnem vstopu je med 2000 in 3000km/h. Plus tega, da za GTO druga stopnja dalj casa gori in ima zato tudi vec goriva, kar prinese vec teze kar pomeni, da mora prva stopnja vec delati.
Prejsnja novica pa pravi, da je povratek ze rutinski. Zdej pa ni vec. In cez 2 mesca bo spet.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
Kaj je to za eno narečje "slovenštine", prevedi nam. Nebi jaz o gajbah al' whatever... vostok svoje vsaj občasno utemelji, ti pa samo kokodakaš in laži trosiš.
Povsem nepotrebno. Je bilo žena st dokazano, da se najbolj splača če raketa leze po polžje v orbito. Od mnogih st raketnih inžinirjev.
Sanja svinja kukuruz. InžEnirji so dokazali le, da je nadaljni razvoj že razvite tehnologije v javni agenciji tipa NASA pač ceneje. Če bi bilo komu dejansko zares v interesu stvar narediti praktično 100% reusable, bi se takole že par desetletij rakete vračalo.
ryzen 5900x, MSI 5700xt Gaming X, 2x16GB 3600CL16, 850evo+860qvo, Fractal Mini C
Sanja svinja kukuruz. InžEnirji so dokazali le, da je nadaljni razvoj že razvite tehnologije v javni agenciji tipa NASA pač ceneje. Če bi bilo komu dejansko zares v interesu stvar narediti praktično 100% reusable, bi se takole že par desetletij rakete vračalo.
Sanjaš ti kukuruz. NASA je javna agencija, kjer se denar troši kot smeti. Je bilo že precej revizij, pa so vedno našli nepotrebno potrošnjo.
Zakaj nihče ni naredil rakete, ki se vrača? Ker ni bilo treba, saj je bilo za vesoljske raziskave včasih preveč denarja.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Narobe si razumel. Zahtevan budget pri Nasi bi za taksno stvar toliko presegal politicno vrednost, da bi bil s prve zavrnjen. Kongres pac boli k****, ce bo stvar ceneje cez 10-20 let, ce pa ze sedaj mecejo denar skozi okno. Po reusable fiasku space shuttla so se vsi smejali temu konceptu, vsaj ko so pri Nasi govorili o njemu. Javnim agencijam pac ni to v interesu. Vcasih deluje celo tako, da z novimi projekti reciklirajo staro tehnologijo samo zato, da se upravici 50 let metanja denarja v vreco brez dna, pa cetudi stane dejansko vec.
Po drugi strani pa Nasi redno zmanjkuje denarja za tekoce in dobre projekte. Toliko, kot jih je slo v kanto z zapravljenim denarjem v zgodovini...
ryzen 5900x, MSI 5700xt Gaming X, 2x16GB 3600CL16, 850evo+860qvo, Fractal Mini C
Saj NASA je razvila ogromno bazičnih zadev, kar prizna celo Musk. In vse to je na voljo.
Ampak NASA je kot veliko podjetje. Z veliko peska v kolesju. zato gre denar tja, kamor ne bi smel. Skoraj kot v naši javni upravi . Na žalost tujina ni nič kaj boljša pri tem kot Slovenija ko gre za davkoplačevalski denar.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Saj NASA je razvila ogromno bazičnih zadev, kar prizna celo Musk. In vse to je na voljo.
Ampak NASA je kot veliko podjetje. Z veliko peska v kolesju. zato gre denar tja, kamor ne bi smel. Skoraj kot v naši javni upravi . Na žalost tujina ni nič kaj boljša pri tem kot Slovenija ko gre za davkoplačevalski denar.
Budget NASE je bil pa itak odvisen od politične situacije. In to jim manjka. Politikov itak razni roverji, in podobne zadeve ne zanimajo.
Nekateri politiki iz ideoloških razlogov lažje podpišejo ček če je na drugi strani privatno podjetje. Čeprav je tudi v spacex nasa prispevala kar konkreten znesek.
NASA je vedno outsourcala izdelavo raznih zadev drugim privatnim podjetjem. V NASI kot instituciji, so delali samo R&D, načrte in če je projekt dobil "štempelj" se je izdelava outsourcala. Poglejte si kakšen dokumentarec o NASI in kdo je dejansko naredil (fizično) space shuttle.
---
Drugače pa kot zanimivost: en inženir, ki sedaj dela pri SpaceX, je v intervjuju rekel, da če si prišel na sestanek recimo v Boeing ali Rockwell in predstavil, kako bi kakšno stvar lahko naredili ceneje, so te po hitrem postopku pospremili iz stavbe.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
. Na žalost tujina ni nič kaj boljša pri tem kot Slovenija ko gre za davkoplačevalski denar.