Kar se tiče pomembnosti poznavanja identitete ustanovitelja, gre v resnici predvsem za radovednost. O njegovih namenih lahko le špekuliramo, a to ne zmanjšuje kakovosti iznajdbe. Bitcoin je osnovan na utemeljenih in večkrat analiziranih matematičnih algoritmih, programska koda, ki jih implementira, pa je pregledana. S tega stališča so identiteta in motivi tvorca povsem nepomembni, saj v nobenem pomembnem smislu ne more vplivati na delovanje sistema. Je pa res, da ima zelo verjetno v lasti približno milijon bitcoinov, kar je petnajstina vseh bitcoinov v obtoku in ki so danes vredni dobrih 400 milijonov evrov. Če bi se jih odločil na mah prodati, bi verjetno vsaj začasno zbil njihovo ceno. Pravzaprav bi imela pomemben psihološki učinek že prodaja enega samega bitcoina, saj so zaradi ustroja protokola transakcije javne in bi takoj videli, da se je premaknil eden izmed bitcoinov v tako imenovanem prvem bloku. Tega ne smemo zamenjevati s tako imenovanim izvornim blokom (genesis block), ki meri 50 bitcoinov in ga ni mogoče porabiti.
Če se vrnemo k zadnjemu osumljencu Craigu Stevenu Wrightu, se pojavlja čedalje več indicev, da gre namesto za izumitelja bitcoina za prevarantskega Avstralca. Eden izmed glavnih dokazov se maje. PGP-ključa, s katerimi naj bi Wright kot Satoshi podpisoval sporočila, sta zelo verjetno antedatirana in nista povezana s pravim Satoshijem. To pa postavlja zelo zgodbo pod vprašaj, saj manipulacija ključev ni le eden izmed drobcev, ki se ne ujema, temveč dokazuje namerno prevaro in zavajanje. Motherboard podrobneje pojasnjuje analizo. Pravi Satoshijev ključ poznamo, ker je objavljen na bitcoin.org že od leta 2009 in šifriran z algoritmom DSA-1024, ki se danes zaradi šibkosti opušča. Ključa, ki sta povezana z Wrightom, pa uporabljata RSA-3072, ki leta 2009 ni bil pogost. Domnevno izvirata iz leta 2008, a ključem je trivialno spremeniti datum ob nastanku, kar so pri Motherboard tudi praktično pokazali. Poleg nekaterih drugih metapodatkov, ki kažejo na antedatiranje, je sumljiv tudi blog. Za ključ, ki je bil domnevno v sporočilu z dne 1. novembra 2008, posnetki v Google Readerju kažejo, da je bil dodatno vrinjen v sporočilo okrog leta 2013.
Nova teorija. Strokovnjak za kriptografijo Ian Grigg je medtem zapisal, da so Wrighta v resnici izsiljevali, ponarejeni dokumenti pa so romali na nalove več časnikov (objavila sta jih Wired in Gizmodo) in avstralske davčne uprave. Ali so ponarejeni ali ne, še ni jasno. Je pa New York Timesov novinar Nathaniel Popper povedal, da so tudi k njemu romali isti dokumenti, a jim ni verjel in NYT jih ni objavil. A nekdo je imel močan interes zgodbo čim hitreje spraviti v javnost.
Zgodba s ključema je torej precej sumljiva. Če privzamemo, da Wright ni Satoshi, kaj bi pridobil s pretvarjanjem? Na redditu ugotavljajo, da naj bi se Wright tako sam reševal iz primeža davčne uprave. Problematično je bilo financiranje njegovega podjetja, ki ga je domnevno ustanovil s 30-milijonskim vložkom bitcoinov, potem pa 29 milijonov dolarjev plačal Wright Family Trustu za prenos intelektualne lastnine. Slednji pa je to dobil prav od Craiga. Po tej krožni transakciji, za katero avstralska davčna uprava meni, da se sploh ni zgodila (tako ali tako naj bi šlo le za prenos pravic, ne pa fizični prenos bitcoinov), je Craigovo podjetje Hotwire dobilo 3,1 milijona davčne olajšave za vlaganje v razvoj in 9,6 milijona posojila. V denarju. Na podlagi lažne transakcije.
Ko je avstralska davčna uprava potrkala na njegova vrata, naj bi Craig vedel, da jih dolgo ne mogel varati, ker bi moral dokazati obstoj bitcoinov. Zato naj bi si izmislil, da je Satoshi in da ima bitcoine deponirane v skladu Tulip Trust, do katerih do leta 2020 ne more, jih pa lahko v skladu s pogodbo zastavi za posle, povezane z bitcoinom. Prikladno je skrbnik sklada umrl, s tem pa naj bi odšli tudi ključi za dostop do bitcoinske denarnice, kar je sedaj velik problem.
Koliko resnice je v tej zgodbi, ni jasno nikomur razen Wrightu. Dejstvo pa je, da vse skupaj močno smrdi, najsi bo resnica takšna ali drugačna.
