Zgodi se, da se v kakšnem dokazu najdejo luknje. Če je bil objavljen v dobri veri, je povsem mogoče, da zatrjevano drži, a ga je pač treba zatesniti. Povsem drugačna pa je situacija, če se v dokazu odkrije namerno zavajanje. Izkazalo se je, da je Wright uporabil podpis iz starih Satoshijevih transakcij in ga poskusil prodati kot nekaj novega. To pa kaže, da ni imel poštenih namenov. Dan pozneje je tudi Andresen priznal, da je Wrighta mogoče malo prehitro sodil. A ob tem dodaja, da mu je Wright 7. aprila zasebno dokazal, da ima Satoshijev ključ. Wright bi svoje trditve lahko javnosti dokazal v nekaj minutah, saj se prenos bitcoinov nepovratno vidi v kakšnih 20 minutah, podpisovanje sporočila pa je mogoče izvesti še hitreje. Zakaj torej tega ne stori? Ker ni Satoshi, meni velika večina poznavalcev. Andresen pa meni, da je za vsem skupaj še kak drug motiv in da je Wright mogoče vendarle Satoshi, pa tega ne želi dokončno potrditi.
Pri vsej zgodbi je najbolj zanimivo to, kako neki je Wright preslepil Andresena, ki je njegovemu "dokazu" verjel in za katerega je bitcoinska skupnost že verjela, da so mu vdrli v blog. Očitno je moral Wright izvesti kakšno klasično prevaro ali pa Andresen ve nekaj, česar mi ne vemo.
