Google: naši avtomobili v 11 nesrečah, nikdar krivi

St235 je 14. maj 2015 ob 09:18 izjavil:

V avtomatskem vozilu ni "soferja". Napisati "sofer", je ze napaka, ki nato navaja na nepravilno sklepanje.

Šofer v mojem stavku se je nanašal na človeka, ki danes sedi za volan in upravlja z vozilom. Kje je tukaj kakšna napaka?

Ta del sem razumel, kot da ze govoris o avtomatiziranem vozilu. Ce sem ga razumel narobe, potem sem narobe tudi komentiral.

St235 je 14. maj 2015 ob 09:18 izjavil:

Ce imas pri soferjih objektivno odgovornost, pa je pri potnikih nimas. Imas samo neposredno. Torej je vozilo bodisi s soferjem in je odgovornost jasna, bodisi brez soferja in je jasno, da so potniki odgovorni samo in izkljucno za to, kar so zavestno povzrocili sami.

Objektivna odgovornost se nanaša na uporabo nevarne stvari (motorno vozilo) in ne na voznika. Zato tudi moja dilema.

Ne vem zakaj. Ce pogledas iz zornega kota, kaj je rezultat odgovornosti, potem najdes veliko primerov (v proizvodnih obratih - nevarni stroji, v zabaviscih - nevarna igrala, v nakupovalnih srediscih - nevarna dvigala ali tekoce stopnice, ...) kjer je vedno govora o temu, da lahko pride do skodnih dogodkov, da za njih ni krivca in, da je sprejet standard, da krije skodo tisti, ki ima nad predmetom lastninsko ali stvarno pravico. In, ker je v primerih, kjer ni krivca, govora samo o kritju neposredne skode, to pomeni, da se objektivna odgovornost pozna samo v materialni (odskodninski) obliki.

V tem pogledu ne vidim razlike med samodejnim vozilom, dvigalom ali "ringlspilom". Samodejno vozilo se lahk okonec koncev vozi brez potnikov in nosilec skodne odgovornosti objektivno sta lahko kvecjemu lastnik ali organ, ki je dovolil uporabo vozila v prometu.

St235 je 14. maj 2015 ob 09:18 izjavil:

Ravno v prometu imaš situacije kjer nekdo ni odgovoren za nastalo situacijo, je pa odgovoren za posledice.

Ja, saj se razumeva. Odgovornost je mozna tudi brez krivde. Tako, kot je jasno, da je podjetje objektivno odgovorno za odrezane prste na mesoreznici, ceprav za delovno nesreco ni krivo, se lahko enako obravnava "delovno nesreco" v prometu, kjer bo lastnik objektivno odgovoren (in obvezno zavarovan) za skodne primere, ne bo pa to moglo preiti na potnike v vozilu. Edina tretja oseba v tej zgodbi je agencija, ki zagotavlja, da so tovrstna vozila dovolj varna za uporabo v prometu.

St235 je 14. maj 2015 ob 09:18 izjavil:

Google: Avto kot nevarna stvar. Da, oseba je lahko odgovorna za tok dogodkov izven njenega vpliva, ker izhaja odgovornost iz uporabe nevarne stvari.

Ce sem te razumel, imas dileme glede tega, kdo v primeru delovnih strojev prevzema to objektivno odgovornost. Ne pravim, da objektivne odgovornosti ni. Nasprotno! Trdim, da v primeru oprabe tovrstnih strojev praviloma (torej z izjemo cloveskega dejavnika, ki neposredno vpliva na varnost) ni krivca, temvec samo oseba, ki je objektivno odgovorna, njena odgovornost pa se kaze zgolj v odgovornosti za kritje skode.

Ker tega ne mores "poriniti" pasivnim potnikom in, ker potniki morda sploh ne obstajajo (halo avto, pridi me iskat), je ena logicna resitev, ki v Sloveniji tudi ne spreminja sistemske ureditve, ta da to objektivno odgovornost v materialnem smislu krije lastnik predmeta, kot pogoj za udelezbo predmeta v prometu pa se obdrzi oblika obveznega zavarovanja.

Bistveno vprasanje in teza odgovornosti, da je predmet sam po sebi minimalno nevaren (torej najmanj manj nevaren od vozila s soferjem, ki je "nevaren predmet"), pa potem lezi na organih oziroma organizacijah, ki so dolzne pravilno oceniti stopnjo sistemskega tveganja zato, da se preci vstop "prevec nevarnih predmetov" v promet. Torej spostovanje pravil, ki so sicer zelo kompleksna, ampak po mehanizmu zagotavljanja splosne varnosti na stopnji pravila za "varstvo pri delu".

Da se razumeva, nikakor ni moj namen razmišljanje o tem, da to ni možno. Je pa to vidik, ki ga je potrebno upoštevat. Dodatno se zadeva zakomplicira v situaciji kjer imamo mešana vozila.

Bo pa zanimivo videt koliko takih avtomobilov se bo potem vozilo praznih.
V Sloveniji je zdaj večinoma samo en potnik v avtu, potem se bo povprečje še znižalo.
Promet se bo torej še povečal.
Sicer se bo število avtomobilov znižalo, ker si bo lahko več ljudi delilo avto, ampak promet se bo pa povečal, ker se bodo veliko vozili prazni.

Ne vem, zakaj bi se toliko vozili prazni, razen če bodo kot javno prevozno sredstvo.
Ali pa če bo parkirnina (pred kinom, bolnico, dvorano...) večja, kot pa stroški goriva. In boš lepo svoj avto poslal parkirat kar domov, medtem ko boš sedel na npr. koncertu. In ga naročil naj pride pote ob določeni uri.

nekdo hekne luči in da zeleno avtomobilom med tem, ko pešci prečkajo cesto

Resno ne vidiš debilnosti prometne uredtive s semaforji v primeru AI v avtomobilih?

Ta je debilna na kvadrat že sedaj, ko avte furamo ljudje, ko jih bodo furale mašine, bodo semaforji debilni na kubik.

Ključ do rešitve tega 'social act' je simpl: direktna komunikacijska povezava med vozili, in ne le posredno opazovanje okolice.
Vsako vozilo neprestano oddaja svojo hitrost in smer. Vozila okrog njega to upoštevajo pri svojem obnašanju.
Opazovanje okolice tako služi za detekcijo tihih vozil, ki svojega položaja in hitrosti ne sporočajo. V takih primerih se pač avto ravna bol konzervativno.

To bi itak bilo lahko že sedaj, ko avto še vedno fura voznik. Avto obvešča druge avtomobile o položaju in hitrosti. Drugi avtomobili to primerjajo s svojim položajem in hitrostjo. Če je visoka nevarnost križanja -> bremzaj!

WarpedGone je 14. maj 2015 ob 16:28 izjavil:

Ključ do rešitve tega 'social act' je simpl: direktna komunikacijska povezava med vozili, in ne le posredno opazovanje okolice.
Vsako vozilo neprestano oddaja svojo hitrost in smer. Vozila okrog njega to upoštevajo pri svojem obnašanju.
Opazovanje okolice tako služi za detekcijo tihih vozil, ki svojega položaja in hitrosti ne sporočajo. V takih primerih se pač avto ravna bol konzervativno.

To bi itak bilo lahko že sedaj, ko avto še vedno fura voznik. Avto obvešča druge avtomobile o položaju in hitrosti. Drugi avtomobili to primerjajo s svojim položajem in hitrostjo. Če je visoka nevarnost križanja -> bremzaj!

Si spet odvisen od delovanja vseh udeležencev. Mislim, da se že nekaj časa trudijo replicirati človeški način premikanja v množici. Ta "swarm" način reševanja tega problema je že narejen. Mislim, da je bil celo na slo-techu članek o helikopterjih, ki počnejo točno to. Treba je AI razvit do te mere, da predvidi problem tako kot mi in temu primernu že v naprej pospeši, zmanjša hitrost. Ko jim bo to uspelo bodo taki avtomobili avtomatično par 100x boljši vozniki od nas(njihov reakcijski čas je lahko naprimerno hitrejši). Potem jih daš v swarm logiko in to je to. Če se vozilo obaša drugače, kot javlja ostalim zna avto že v naprej predvidet probleme. Teh 11 nesreč bi se verjetno znižalo na 1.

Nekateri omenjate, kako bi bilo fajn met tak avto, da bi se ga lahk nekateri na fešti fino nakresal in bi jih avto pripeljal domov brez nevarnosti za druge. Tu se nikakor ne strinjam, da bi opit ali pa nenormalno utrujen človek človek lahko šel v tako vozilo sam. Vsaj en trezen mora bit zraven za moje pojme, ne glede na to kako oh in sploh izpopolnjen je tak sistem samodejnega upravljanja. Če bi šlo kaj po zlu, je minimum odogvornosti ki jo lahko proizvajalec vozila pokaže, da omogoči osnovno ročno uprvaljanje za primer napake v sistemu. Sorry, vse lepo in prav, ampak ko bo na cesto zapeljal avtomobil brez ene vsaj približno trezne osebe notri se nikakor ne mislim voziti kje v bližini le tega.

Koncni cilj bi moral biti 'drzavni car pool' kjer bi avti vozili naokrog po mestu in bi pobirali ljudi, ki bi potrebovali prevoz.

BigWhale je 15. maj 2015 ob 10:58 izjavil:

Koncni cilj bi moral biti 'drzavni car pool' kjer bi avti vozili naokrog po mestu in bi pobirali ljudi, ki bi potrebovali prevoz.

To že obstaja, celo pri nas.
Reče se mu LPP ali pa taxi.

AndrejO je 14. maj 2015 ob 15:38 izjavil:

Ne bom ugibal o semaforjih, ampak Google je že nekajkrat javno izjavil, da je vključevanje na avtocesto (highway) trenutno največji izziv za avtonomno vozilo.

Če povzamem razlog: vkljucevanje v prometni tok na avtocesti je med vožnjo verjetno najbolj družabno dejanje (orig. "social act" - družabno kot nasprotje individualnem obnašanju), ker za uspeh terja sodelovanje in tudi komunikacijo med več različnimi udeleženci.

Glede na to, kakšne človek vidi pri vključevanju na AC v Sloveniji, se lahko s tem samo strinjam.

A se to misli na zabasano AC? Ker sicer je to trivialno, sploh za AI.
(linki?)

Unknown_001 je 14. maj 2015 ob 17:58 izjavil:

Sorry, vse lepo in prav, ampak ko bo na cesto zapeljal avtomobil brez ene vsaj približno trezne osebe notri se nikakor ne mislim voziti kje v bližini le tega.

A tako kot zdaj vsak vikend?

Ljudje so pač čudni.
(O seksu tudi delajo raziskave. To še ne pomeni, da ga tudi največji bebci ne bi znali izvajati. Stavim, da so tudi kaki patent na sex registrirali.)

Pospešiš na hitrost AC (130 km/h plus minus kako se ravno takrat folk mimo vozi) in se vključiš (v prazen prostor med dvema voziloma). Pasulj.

Ja, vem, enim je to višja matematika, se križam vsakič ko sem na sovoznikovem sedežu.

WarpedGone je 15. maj 2015 ob 12:41 izjavil:

Uber je blizu a mu manjka ključen detajl: kjer ni veliko povpraševanja ni ponudbe. In kjer ni ponudbe, je tut povpraševanja jako malo.
Plus da ma uber tekoči strošek šoferja, ki hoče neki zaslužit kar ga avtomatsko prestavi na območja z večjim povpraševanjem.

Heh, model. Sploh nisi poštekal kaj sem napisal. Ampak sedaj ti bo lažje pojasniti, ko je "izbruhnila novica".

http://www.theverge.com/transportation/...