The Verge - Finsko mesto Espoo je tesno povezano z mobilnimi tehnologijami, gre za domače mesto Nokie, kjer je bilo septembra ustanovljeno še podjetje Circular Devices. Glavni projekt podjetja je PuzzlePhone, še en projekt modularnega pametnega mobilnega telefona, ki pa se precej razlikuje v primerjavi z nekdaj Motorolinim, zdaj Googlovim Project Ara. Medtem ko Project Ara ponuja ohišje, v katerega bo mogoče vtakniti poljuben (a primerno dimenzioniran) zaslon, procesor, baterije, hrambo, fotoaparat, itd., vse v svojih malih zaključenih enotah, PuzzlePhone ne ponuja tolikšne fleksibilnosti.
Njihov koncept je morda boljši, saj bodo telefoni bolj kompaktni, enotni. Osnova je Spine (hrbtenica), ki vsebuje zaslon, zvočnike in mikrofone. Obenem daje mesto za priklop modulov Heart (srce), ki vsebuje baterijo in manj pomembna vezja (vezje za polnjenje in posledično najverjetneje še za povezavo USB) in Brain (možgani), v katerem se skriva centralni procesor, kamera ter najverjetneje še pomnilniški podsklop. Za razliko od Project Ara v prvi vrsti namen PuzzlePhone ni prilagajanje cenovnim in zmogljivostnim potrebam uporabnika, temveč ekološka usmerjenost.
Izpostavljajo namreč, da baterije v napravah zdržijo le okrog tri leta, nakar jih je treba zamenjati. Modularnost tukaj to olajša (no, mnogi bodo rekli, da je z enostavno zamenljivimi baterijami problem sploh odpravljen), medtem ko elektronika lahko zdrži tudi do deset let. Po drugi strani po mnenju mnogih le-ta zastari bistveno prej, zato telefone menjamo po približno dveh do treh letih, nekateri prej, drugi kasneje. Podobno lahko do deset let zdržijo tudi zasloni (čeprav modernim LCD-jem kakovost slike in osvetlitve lahko sčasoma nekoliko upade), razen če ga uporabnik uspe razbiti.
Specifikacije mobilnih telefonov so danes že zelo blizu upočasnjevanju, v primeru ~5-palčnega zaslona z ločljivostjo 1920 x 1080 pik skorajda ni več potrebe po višji ločljivosti, enako v primeru 2,5 GHz štirijedrnega procesorja. Posledično bi v primeru uporabe PuzzlePhone lahko uporabnik vsakih nekaj let le menjal modul Heart, da bi dobil zmogljivejšo baterijo, nekoliko manj pogosto modul Brain za zmogljivejši, varčnejši procesor in več pomnilnika, po drugi strani pa obdržal še vedno dovolj dober zaslon. V drugo smer bi bilo menjavanje razbitih zaslonov hitrejše in enostavnejše, saj bi zgolj zamenjali modul Spine.
Prve izdelke naj bi končnim uporabnikom podjetje Circular Devices ponudilo že v prihodnjem letu. Medtem ko specifikacij strojne opreme ni, povedo, da bo na prvih napravah tekla ločena verzija Androida, ki bo, podobno kot za Project Ara, imela nekoliko spremenjeno Linuxovo jedro. Kasneje nameravajo podpreti tudi druge platforme ter ponuditi svoje znanje drugim proizvajalcem.
Na tem mestu me zanima ali bodo pri vseh teh modularnih telefonih na voljo tudi barvni e-ink zasloni (hint: Yota 2)? Koncept je kot nalašč zastavljen tudi za take konfiguracije. :)
Že pri Jolli mi je všeč koncept second half, zdej pa tole pride na sceno. Modularnost in nadgrajevanje to jest čakam že kr en lep čas. Ena ideja mi pa ne gre z glave. Punudijo naj mi nadgradnjo na Ubuntu touch pa se prodam takoj. A je kej govora o približni ceni za ta PuzzlePhone ?
Na tem mestu me zanima ali bodo pri vseh teh modularnih telefonih na voljo tudi barvni e-ink zasloni (hint: Yota 2)? Koncept je kot nalašč zastavljen tudi za take konfiguracije. :)
Vprašanje koliko je povpraševanja po tem. Jaz vem da ne bi imel e-ink črno-belega telefona, ni šans.
Telefon se menja zato, ker je videti zastarel in mogoče zraven še potumban in opraskan. Mah, brez veze. 80% cene ne sestavljajo stroški, ampak marketinški nateg, zatorej so take poteze, bolj ali manj, zopet marketing. Kao, bomo kupca privezali nase.
Zastarel? Jaz imam S4 in je vrh vsega kar rabim. Problem je ker imam že opraskano steklo in cel je popraskan. V tem primeru bi menjal ohišje in organe prestavil v druzga..
AMD Ryzen 1700/NZXT Kraken X62/Asus ROG Crosshair VI hero/DDR4 16gb/SSD M.2
EVGA GTX 1080 Superclocked/SB Z/NZXT H440 case/ Asus ROG PG248Q
Samsung Q7FN65 + PS4 PRO + VR <3 + Nintendo Switch
pcji majo modularni sistem od nekdaj,pa kaj lahko pri 2 leta starem pcju menjas (nadgradis)? nic, ker so se vmes menjala podnozja, hitrejsa vodila itd.. dvomim, da bo pri telefonih drugace.
pcji majo modularni sistem od nekdaj,pa kaj lahko pri 2 leta starem pcju menjas (nadgradis)? nic, ker so se vmes menjala podnozja, hitrejsa vodila itd.. dvomim, da bo pri telefonih drugace.
Obregnil se bom ob trditev, da strojna oprema hitro zastari. Moj SG S3 je z Androidom 4.1.2 odlično tekel. Z vsakim novejšim OS-om, pa se je vse skupaj vedno bolj zatikalo. Upal bi si reči, da gre za vsesplošen pojav, tudi na drugih napravah in, da je vse prej kot naključen. Torej, v nakup nove naprave te nekdo elegantno prisili.
Druga omemba pa se tiče samega koncepta nadgrajevanja komponent. Deluje le v redkih branžah, kjer je razvoj ali gradnja novih reči precej draga/zahtevna. Primer so recimo vojaške ladje in letala, v civilni sferi pa stavbe. Čeprav bi bilo, že z ekološkega vidika, nujno, da bi tako koncipirali tudi cestna prevozna sredstva, pa se to ne dogaja. Posledično domnevam, da tak koncept telefona ne bo potegnil. Na individualni ravni smo ljudje še vedno dokaj primitivni. Nešteti videi unboxingov na jutubu, mi to potrjujejo. Zraven manjka le še "fabrški" vonj, pa bi bila idila popolna. Priznam, tudi meni se je zdelo prima, ko je sosed še tipkal po svoji Nokiji, medtem, ko sem mu jaz kazal, kako elegantno se drsi s prstom po zaslonu. Vendar takšna idila, na srečo proizvajalcev, nikoli ne traja dolgo...
Kater del cestnega vozila je smiselno obdržati po 5, 10 letih? Če bi bila zadeva modularna. Pravzaprav je modularna, ker en kup proizvajalcev med seboj deli motorje in platforme, pri Volkswagnu vse, kar ima spredaj pogon, lahko dele menjuje križem kražem zadnjih par let (odkar imajo MQB platformo).
Kater del cestnega vozila je smiselno obdržati po 5, 10 letih? Če bi bila zadeva modularna. Pravzaprav je modularna, ker en kup proizvajalcev med seboj deli motorje in platforme, pri Volkswagnu vse, kar ima spredaj pogon, lahko dele menjuje križem kražem zadnjih par let (odkar imajo MQB platformo).
Boeingov B52 leti že celih 62 let. Če je naprava zgrajena tako, da pustiš prostor za prihodnje tehnologije in obstoječe vgradiš na način, da jih je možno enostavno zamenjat/nadgradit, je stvar rešena. Pri avtomobilu bi lahko storili podobno. Domnevam, da največ škodljivih izpustov nastane pri sami izdelavi avta, ne med obratovanjem. Vendar je naivno pričakovat, da bi se v današnji družbi hiper-produkcije/potrošnje koncept nadgradljivega vozila obnesel. Nisem strokovnjak za avtomobile, a prek palca bi rekel, da nekateri sklopi, kot je šasija, tank za gorivo, pogonska transmisija,... zlahka ostanejo. Tudi karoserija, če je lastnik skrben in zadovoljen z obliko.
Mnja, vojaško letalo, ki še vedno leti iz cenovnih razlogov (razvoj novega bi bil nepotrebno drag), je popolnoma enako, kot potrošnji namenjeni avtomobili.
Zate ne vem, sam jaz se ne bi rad vozil v 62 let stari šasiji, čeprav ima morda moderno podvozje, moderen motor in malce lepšo notranjost.
Tank za gorivo stežka ostane, ker je večinoma jeklen ali pa plastičen. V prvem primeru lahko prerjavi, v drugem se pa plastika postara (zato ti po 5 do 10 letih začne avto ropotati v armaturki). Prenos se prav tako obrabi, imaš kar precej delov, ki delujejo na principu trenja. So primeri kjer oglašujejo doživljenjskost, a je precej relativno, kaj pomeni doživljenjskost. Večinoma življenjsko dobo avta, torej nekje 10, mogoče 15 let. Karoserija ti bo, če ne bo aluminijasta, praktično vsaka prerjavela, ne glede na to kako skrben si. Ker ne boš šel razdirati avta, peskati in ponovno barvati, imaš pa en kup kotičkov, kjer ti bo svinjarija, voda in sol napadla pločevino, ne glede na zaščito.
Sicer pa brezveze da govorim takole, poglej z druge strani. Kakšno bi bilo okolje, če bi se naokrog vozili s 30 (ta številka je kar realna, to je namreč avto letnik 85, ravno še starodobnik) let starimi avtomobili zaradi emisij motorjev? Kakšna bi bila varnost? Primerjaj A stebriček 30 let starega avta, ki se stisne na višino enega metra, ko prileti an streho, ter A stebriček modernega, prekleto nepregelednega avta, ki pa celo preživi pristanek na strehi. Da ne omenjam visokonateznih jekel, zmečkljivih con, motorjev, ki gredo pod avto namesto vozniku na kolena, airbage, varnostne pasove, itd. Kakšna bi bila notranjost 30 let starega avtomobila? Ima klimo? Kako deluje? Kaj pa infotainment sistem? Danes sicer z USB priključkom rešiš večino problemov, a pred 30 leti jih nismo imeli. Vprašanje kaj bo čez 30 let.
Če gledaš današnje avtomobile čez 30 let, kdo bo menjal celotni varnostni podsistem? Kako boš zagotovil modularnost v avtu, če ne veš kaj bo še prišlo, torej kako veliki bodo varnostni sistemi (le kdo bi predvidel senzorje hitrosti na vseh kolesih na 30 let starem avtomobilu oz. kakšne oblike bodo), itd. Je neučinkovito, da še relativno uporaben izdelek enostavno zavržemo. A po drugi strani ni v igri samo učinkovitost, temveč še kup drugih stvari. Potrošniška družba je res malce preveč natempirana, a mnogi po drugi strani bistveno preveč segajo v drug ekstrem.
Porsche je razvil dolgo trajajoč prototip, a se je izkazalo, da je bil neuporaben prav iz zgornjih vidikov (emisije, napredki v tehnologiji) ter obenem tudi predrag.
