Slo-Tech - Po pričakovanjih je Intel pomladil svojo družino strežniških procesorjev Xeon E5-2600, ki v tretji generaciji prinaša arhitekturo Haswell-EP in 22 nm-tehnologijo izdelave. Lani predstavljeni Xeoni E5-2600 V2 so bili sicer prav tako 22 nm, a še na Ivy Bridgeu. Novi procesorji imajo od štiri do osemnajst jeder, medtem ko je imela stara garda največ dvanajst jeder.
Procesorji prihajajo v 29 različicah različnih števila jeder, frekvenc in porabe električne energije. Poleg tega bodo lahko večji kupci naročili prilagojene verzije. Novosti so podpora za pomnilnik DDR4 (2133-3200 MHz), hitrejši povezave med jedri QuickPath Interconnect z 9,6 Gtps (milijard prenosov na sekundo), izboljšana učinkovitost (110 odstotkov več ukazov na takt zavoljo boljšega predvidevanja vejitev), dvakrat več predpomnilnika L1 in L2 ter novi ukazi Advanced Vector Extensions (AVX) 2.0. Poleg tega novi Xeoni prinašajo še integriran regulator napetosti, s čimer lahko vsak procesor teče na svoji napetosti in taktu, ter boljšo podporo za virtualizacijo. Imajo pa novi procesorji še vedno pokvarjene ukaze TSX.
Model z največji jedri je E5-2699 v3, ki jih ima kar osemnajst s frekvenco 2,3 GHz, medtem ko je najhitrejši E5-2637 V3 s štirimi jedri s taktom 3,5 GHz, najpočasnejši pa zgolj z 1,6 GHz. Vmes pa je cela plejada modelov. Proizvajalci, kot so HP, Dell in Lenovo, jih že vgrajujejo v svoje sisteme.
Ze Xeoni E5-2600 v2 so prave zverine za premetavanje stevilk...
Ma, kr uredu so. E5 v3 v dual socket mašini sedaj končno začne šišat quad socket amdja, a vseeno hočem videti še več podrobnejših testov, predvsem okrog memory performance za low arithmetic intensity kode.
mene sam zanima kok bo zdej to hitrejš od računalnikov k jih zdej uporabljamo.
Če bi uporabljal take računalnike o katerih je govora potem bi vedel. Ker ne veš, tega niti ne rabiš, primerjava s tvojim mlinčkom pa sploh ni primerna (težko primerjaš tovornjak in Clio).
za kera opravila pa bo to pol koristno? pa tud med povprečnimi uporabniki je zdej eno jedro redkost. a smo res tok pridobil z večimi jedri al je to bl k ne sam marketinška poteza kakega hudga napredka v hitrosti pa ni? (recimo štirijedrniki)
za kera opravila pa bo to pol koristno? pa tud med povprečnimi uporabniki je zdej eno jedro redkost. a smo res tok pridobil z večimi jedri al je to bl k ne sam marketinška poteza kakega hudga napredka v hitrosti pa ni? (recimo štirijedrniki)
Za potrebe strežnikov. Z več jedri smo pridobili ogromno, ker strežniki praviloma ne potrebujejo uber frekvence ampak več vzporednih procesiranj. Povprečnih uporabnikov ne smeš niti omenjati v xeon temi, ker tovornjak ne paše v kategorijo Cliov.
Samo, a bi en 8 core na 3.2ghz bil enako hiter kot 16 core na 1.6ghz, pod pogojem da je teh 16 niti povsem izkoriscenih? Logika mi sicer pravi da ja, ampak ker vem da je v racunalnistvu praksa vse prej kot logicna, me zanima info od nekoga ki ima prakso s tolkimi jedri.
Samo, a bi en 8 core na 3.2ghz bil enako hiter kot 16 core na 1.6ghz, pod pogojem da je teh 16 niti povsem izkoriscenih? Logika mi sicer pravi da ja, ampak ker vem da je v racunalnistvu praksa vse prej kot logicna, me zanima info od nekoga ki ima prakso s tolkimi jedri.
Sicer teoretično ampak, pri v praksi nemogoči 100% izkoriščenosti vseh 16 jeder, bi bil 8 jedrnik počasnejši. Razlog so context switchi:
Aha, zanimivo. Se mi je zdelo da bo nekaj, ker ce ne se ne bi uporabljalo. 16 nitni pri 1.6ghz pa verjetno se precej manj pozre, itd. Pa ves nogoce kolko je vsaj pribkizna razlika v performansu?
Lahko se pa poišče kakšne stare teste za V2 in RTM chipe, da se vidi koliko je bilo "NE" napredka.
In da Srverji z dema procesorjema in veiko jeder, so več kot 2x cenejši od serverjev s štirimi jedri. Zato je večje število jeder, seveda boljša izbira, na drugi strani zaradi licenčnih modelov, pa potrebuješ procesorje z Malo jedri ter visokimi frekvencami.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Aha, zanimivo. Se mi je zdelo da bo nekaj, ker ce ne se ne bi uporabljalo. 16 nitni pri 1.6ghz pa verjetno se precej manj pozre, itd. Pa ves nogoce kolko je vsaj pribkizna razlika v performansu?
Nimam dobrega odgovora, ker resnično ne vem. Context switch po moje ni predrag, ker je tega v resnici precej. Poglej si recimo process explorer in boš ugotovil, da ti na stotine niti istočasno teče na računalniku. Operacijski sistem mora vsaki od teh niti dati svoj slice. Ravno tako drži, da nimaš nikoli vseh niti popolnoma izkoriščenih (poglej si Amdahlovo pravilo - Amdahl's law) @ Wikipedia, tako da v resničnem življenju bi za enako ceno jaz 100% vzel 8 nitni procesor z dvojno frekvenco - trditev da je 16 nitni hitrejši bi veljala sama v zelo ozkem setu parametrov ki si jih podal zgoraj.
Število niti proizvajalci predvsem povečujejo, ker so pri razvoju naleteli na hude ovire pri povečevanju frekvence. Pri nekaterih problemih je to slabo, ker se jih ne da dobro paralelizirati in ti vse delo opravi ena sama nit, ostalih n pa čaka. Druge probleme se da lepo paralelizirati in z več nitmi ogromno pridobiš - grafika recimo, potem web strežnik kot je nekdo zgoraj izpostavil, itd...
Na kratko povedano, en 12 jedrni (24nitni) odklenjen Haswell-E in navit za kak Ghz, sezuje vse na modrem planetu, ce te poraba, gretje in zelo specificne naloge ne zanimajo.
Lahko se pa poišče kakšne stare teste za V2 in RTM chipe, da se vidi koliko je bilo "NE" napredka.
In da Srverji z dema procesorjema in veiko jeder, so več kot 2x cenejši od serverjev s štirimi jedri. Zato je večje število jeder, seveda boljša izbira, na drugi strani zaradi licenčnih modelov, pa potrebuješ procesorje z Malo jedri ter visokimi frekvencami.
Kakšen score bi bil šele z LZMA2, ki ima nor scaling...
No, jaz sem zaenkrat še vedno obut. Samo poglej to ceno
Ce to rabis, niti ni drago. Poglej cene software-ja Pac, za osebo katero gledam tak cpu ima prakticno celo masino izplacano z enim projektom. Trenutni workstation ima 5+ let in postaja zrel za upgrade. Se pocaka na ne X CPUje ranga 500-600€ in nardis upgrade s 1500€ na komot.
Samo, a bi en 8 core na 3.2ghz bil enako hiter kot 16 core na 1.6ghz, pod pogojem da je teh 16 niti povsem izkoriscenih? Logika mi sicer pravi da ja, ampak ker vem da je v racunalnistvu praksa vse prej kot logicna, me zanima info od nekoga ki ima prakso s tolkimi jedri.
Sicer teoretično ampak, pri v praksi nemogoči 100% izkoriščenosti vseh 16 jeder, bi bil 8 jedrnik počasnejši. Razlog so context switchi:
V sekundi se spomnim vsaj 7 vsakdanjih scenarijev v katerih je 100% izkoriščenost vseh 16ih jeder v praksi še kako mogoča.
Glugy, facepalm. Nekateri res ne vidite dobesedno niti 10 cm dlje od svojega nosu. Je pa res, da se v vsaki temi o večih jedrih najde ubožec, ki tuli "ŽE ŠTIRIH JEDER NIČ NE IZKORISTI, VEČ JIH NE RABIMO"
Dobro, govorim za povprečnega uporabnika, za katerega je 100% obremenjenost vse niti v task managerju na 100%. Lahko pa seveda dlakocepimo po nepotrebnem.
Ce je koda dobro spisana (paralelizirana), to ni nek problem. Sploh znotraj ene fizicne kiste. Pri vecih kistah je IMO vecji problem komunikacija med njimi, ne pa komunikacija med procesorji.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Ce je koda dobro spisana (paralelizirana), to ni nek problem. Sploh znotraj ene fizicne kiste. Pri vecih kistah je IMO vecji problem komunikacija med njimi, ne pa komunikacija med procesorji.
Vsakega problema se ne da paralelizirati.
V sekundi se spomnim vsaj 7 vsakdanjih scenarijev v katerih je 100% izkoriščenost vseh 16ih jeder v praksi še kako mogoča.
Glej šlo se je za vprašanje, ali je hitrejše 16 jeder s polovično hitrostjo ali 8 jeder s polno. Edina varianta, ki jo jaz vidim, da bi bil več-jedrni procesor hitrejši, je v primeru ko točno 16 niti obremenjuje vseh 16 jeder na polno in OS ne dela context switchow med njimi. Takšen scenarij je povsem teoretičen. V vseh drugih primerih je 8 jedrni procesor enako hiter ali hitrejši. Verjetno hitrejši.
Ce to rabis, niti ni drago. Poglej cene software-ja
Softver, ki ga uporabljam je zastonj in open source.
Uuuu, a se te lahko dotaknem Nisem jst kriv, da open source-ovci niso soosobni dat ven kaj konkretnega za audio/video/photo editing, se manj pa nudit kvaliteten support. Drugace pa back on topic...specificen SW me ni zanimal, pravtako je poraba, gretje, itd irelevantno...vazen je samo gol performace v win/osx okolju in pro obdelavi raznih medijev. Odgovor je bil jasen in dobro podkrepljen, razne teoreticne nebuloze v specificnih okoljih so pomembne za premalo folka.
Misliš kot 6core haswell-e? Verjetno bo spet kakšna nora firma (hey Eurocom, what the actual f***) poizkusila zadevo hladiti v napol prenosni opeki, vendar to ni to... Moraš računati tudi, da ivy bridge je bil nativni 6core, novi 5820k recimo je pa 8core z ugasnjenimi jedri.
Če pa misliš xeon mobile, za to ni trga. Spet pa lahko povprašaš Eurocom, ziher ti bi vgradili 140W TDP xeona, če ponudiš denar. Čeprav jaz za kaj več kot 65W E5-2650L v3 nebi prosil
Glej šlo se je za vprašanje, ali je hitrejše 16 jeder s polovično hitrostjo ali 8 jeder s polno. Edina varianta, ki jo jaz vidim, da bi bil več-jedrni procesor hitrejši, je v primeru ko točno 16 niti obremenjuje vseh 16 jeder na polno in OS ne dela context switchow med njimi. Takšen scenarij je povsem teoretičen.
Ne, takšen scenarij je edini taprav, ko hočeš mašino polno izkoristiti. Ti ga dojemaš kot teoretičnega, ker še ne obstaja ena res splošna in standardizirana metoda, kako naj softver zve, koliko threadov mu je na voljo. Nekaj jih obstaja v HPC svetu, a se še niso zares uveljavile na desktopih.
V vseh drugih primerih je 8 jedrni procesor enako hiter ali hitrejši. Verjetno hitrejši.
Se motim? Zakaj?
Hitrejši je samo v redkih primerih, ki so aritmetično intenzivni, kar pomeni, da z enim bajtom, prenešenim iz rama, delajo tisoče operacij v procesorju. Na žalost je realnost drugačna, še posebej na mojem področju, kjer je aritmetična intenzivnost le okrog 1. Torej flopsi so poceni, memory bandwidth pa ne, zaradi česar preferiraš več počasnih jeder, ker tako prideš bolje skozi z elektriko. Glej tudi.
